Volan na Facebook-u Uredništvo Oglaševanje
 

Vzhod ni več tako daleč

Kitajska in Peking

Avtor prispevka: Matej Mihinjač
Dežel na Daljnem Vzhodu se je vedno držal nek mistični prizvok, ker so tako daleč, da tja težko zaide veliko Slovencev. Kitajska se sicer svetu v zadnjem obdobju močno odpira, vendar je komunistični režim še vedno močan, zato je dejansko potrebno obiskati deželo, da izveš in spoznaš kulturne razlike.
Vzhod ni več tako daleč
Foto: Matej Mihinjač
15. 12. 2010 ob 18:35
Komentarjev: 0
video reportaža s Kitajske
VIDEO VSEBINA
 
Zapri video

Še bolj pa so učinkoviti njihovi veliki vodje, ki s svojo politiko in cenzuro uspešno filtrirajo informacije in tako malo izvemo o dogajanju tam. V zadnjem času pa dežela, ki je v letu 2010 že prehitela Japonsko in je sedaj druga gospodarsko najmočnejša država na svetu (baje naj bi do konca tega desetletja prehitela celo ZDA), vzbuja kar nekakšno strahospoštovanje.

Nedolgo nazaj je tam potekal popis prebivalstva, ki je neverjeten organizacijski zalogaj in ki verjetno ne bo nikoli dal prave cifre, že pred tem pa je veljalo, da tam živi kar 1,3 milijarde ljudi. Uf! In vsa ta masa ljudi s svojo 'drugačno' kulturo počasi a zanesljivo vdira v ostali, predvsem razviti, svet, od tod omenjeni strah miru in vsega lepega vajenih zahodnjakov.

No, mene pa je poleg vsega ostalega na Kitajskem zanimalo še več drugih stvari. Kot avtomobilista, na primer, kako tukaj teče promet. Ko sem si rekel, da bom v Pekingu vozil avto, sem bil najprej negativno presenečen, ker Kitajci slabih 60 let nazaj niso sprejeli sporazuma, da bi veljale mednarodne vozniške in sem si moral urediti začasno kitajsko, ko sem prestopil mejo.

Najprej sem bolj po sreči našel urad 'prometne policije', kjer urejajo takšne dokumente. Ena od zaposlenih policajk je k sreči še razumela malo angleško, ker sam nisem znal niti besede kitajsko, tako da je dojela, kaj želim. Potreboval sem tri fotografije, ki jih je naredila njena kolegica kar v sosednjem prostoru s fotoaparatom, ki bi mu še moj mobilni telefon lahko postavil standard glede kvalitete fotografij. No, za vse skupaj mi je zaračunala po naše okoli dva evra, naredila pa jih je kar šest. Tri so zate, mi je rekla. No, ko sem mislil, da je to to, sem moral še na zdravniški pregled. Najprej sem se že ustrašil, da bom moral v mesto, ki ni tako blizu, a so me napotili nadstropje višje na letališču, kjer je bila nekakšna prva pomoč. Nihče ni govoril angleško, tako da sem jim le pomolil list papirja, ki mi ga je dala policistka, iz sosednje sobe je prišla gospa, oblečena v belo haljo, mi odprla knjigo in prebral sem par številk. Potem sem pokazal, kam kažeta dva znaka na steni in očitno sem jih prepričal, dobil potrdilo in plačal en evro v domači valuti. Čeprav se je vse skupaj že malo vleklo, je bilo dejansko zabavno, ker je celoten postopek kar nekaj. V policijskem uradu sem si potem moral izmisliti še ime, ker z njihovimi pismenkami ne znajo napisati Matej. Pa mi ga je našla kar policajka – Mati – ker se baje najboljše sliši. Ko je potem še desetkrat pregledala vse papirje, mi je končno plastificirala dokument in mi ga ponosno predala.

Naslednja naloga, ki naju je čakala s kolegom, je bila taksi. Ker se nama takoj po pristanku sredi dneva v še neobiskani deželi ni dalo par ur iskati hotela, sva se odločila za lažjo pot, zato sva se postavila v eno od vrst, kjer turisti čakajo na svoj taksi in taksistu pomolila listek z naslovom. Nekaj je zabrundal in odpeljal, tako da nisva vedela, če sploh ve, kam mora, ampak bo že nekam pripeljal. Še pred odhodom na Kitajsko sem slišal, da so vozniki res slabi, no, to je potrdil že prvi. Niti po avtocesti, ki Peking povezuje z izjemnim letališčem, ni znal enakomerno pritiskati na plin, s tem da je bil sam na cesti, tako da bi mu najraje rekel, če se lahko zamenjava za volanom. Potem se je nekje sredi mesta ustavil in očitno klical kolega, kje naj bi bil hotel, in začuda ga je kmalu celo našel. Za kakšnih 35 kilometrov vožnje sva s kolegom po taksimetru odštela le kakšnih 7 evrov, tako da se dejansko splača sesti v taksi.

Dejstvo je, da si povprečen turist na Kitajskem ne želi voziti. Sploh ne vem, zakaj bi si. V Pekingu imate podzemno železnico, ki sicer ni še povsod povezana, v nekaj letih pa bo, kot obljubljajo. Sistem je enak kot praktično povsod po svetu, le na imena postaj se morate navaditi. Lahko pa greste povsod s taksijem, ki, kot omenjeno, ni drag (kakšnih 25 centov za kilometer na kratkih vožnjah). Če taksistu ne boste znali razložiti, kam bi radi, tudi peš ni slaba rešitev, če ste nastanjeni v centru. Tako boste res videli, kako malo je vreden v prometu pešec, saj tudi pri zeleni luči čaka, da se ves promet zlije mimo njega. Najbolj so nevarni vozniki skuterjev, ki so praktično vsi na elektriko in s tem skoraj neslišni. Še huje pa je, da celo ponoči vozijo kar brez luči. Ne vem, če toliko varčujejo z elektriko, se pa dostikrat zgodi, da v zadnjem času odskočiš, ko ga zagledaš tik ob sebi. Ob tolikšnem prometu sem se večkrat vprašal, kako bi šele bilo, če ne bi bilo toliko električnih vozil, saj je smog v Pekingu velik problem.

No, če se boste kljub vsemu na pot podali z avtomobilom, pa vas bodo morda še najbolj zmedle oznake na tablah. Le-te so seveda v pismenkah, le redke imajo zraven tudi črke, ki jih poznamo, tako da brez navigacije raje ne vozite nikamor. Kitajci so dolgo časa zaradi svojega sistema tudi onemogočali razvoj kartografije zahodnim državam, tako da bo potrebno še nekaj časa, da bo vse skupaj delovalo tako kot pri nas. Tudi bencinske črpalke so pri njih precej redke, je pa bil bencin v času obiska skoraj polovico cenejši kot pri nas. In zanimivo, ne poznajo dizla. Ko sem se pogovarjal z vozniki, niti vedeli niso, kakšno gorivo je to. Kolikor mi je znano, bodo Kitajci v prihodnosti, da bi bili čimbolj neodvisni od sveta, skušali proizvajati čimveč biogoriv, sploh pa se osredotočajo na razvoj baterij, s katerimi bi radi preplavili globalni trg.

In avtomobili? Glede na moja pričakovanja veliko predobri. Očitno je tudi na Kitajskem veliko denarja, saj se v Pekingu vozi veliko dobrih avtomobilov. Ogromno je audijev, ki so vsi po vrsti L (A4 L, A6 L...), kot da bi bili res vsi tako veliki, da potrebujejo toliko prostora na zadnjih sedežih. Potem so tu številni volkswagni, ki jim oni rečejo shanghai (pri njih se passat na primer imenuje magotan, jetta pa sagitar), videti je veliko peugeotov, citroënov in BMW-jev, ki jih imenujejo bauma. Veliko pa je za nas eksotičnih, za njih domačih znamk, kot so kopije evropskih modelov. Večina teh avtomobilov izgleda obupno, saj združujejo oblikovalske ideje različnih modelov, kar izpade zelo neskladno. Nekateri pa so čisto spodobni in tudi rdeča zastava, kot se je imenoval avtomobil, ki je enkrat služil za prevoz do Velikega zidu, ni popolnoma razočaral. Takoj je bilo očitno, da je to pod kožo generacijo ali dve stara mazda, ki ima delež v omenjeni firmi, zunanjost pa je seveda nekaj čisto drugega.

V okolici Pekinga so ceste zaradi zadnjih olimpijskih iger seveda zelo dobre, zadeve pa se hitro spremenijo, ko se malo bolj oddaljite. Omejitve so kar stroge in načeloma se jih vozniki kar držijo, ker policija očitno dovolj kvalitetno opravlja svoje delo. So pa, kot rečeno, vozniki izredno slabi, kar hitro vidite, ko se ne znajo voziti po svojem pasu, ali pa v zadnjem trenutku pred vami zavirajo in zapeljejo na izvoz na avtocesti, da se skoraj zaletite. Nacionalni šport je tudi v tej deželi hupanje. Najem avtomobila stane pri kakšni od znanih verig nekje od 40 evrov na dan naprej (do 150 km, vsak naslednji se obračuna), tako da se vam skoraj bolj splača najeti kar avtomobil s šoferjem. Navadno znajo malo angleško, poznajo zanimive lokacije in vam s tem prišparajo nekaj časa, vse skupaj pa stane kakšnih 70 evrov na dan.

Za obisk Velikega Zidu so k sreči v recepciji hotela priporočili drugo lokacijo od tiste, ki so jo večinoma oglaševali, kar se je hitro izkazalo kot dober nasvet. Na Badaling namreč rinejo vsi turisti v Pekingu, ki bi si ga radi na hitro ogledali, na Jinshanling pa veliko manj, tako da imate veliko več svobode med gibanjem. V bistvu je teh zidov kar nekaj, kar pomeni, da Veliki zid ni ena neprekinjena kača, temveč jih je v okolici Pekinga več, saj ga očitno niso potrebovali čisto povsod. Fino se je na obisk tudi malo bolje pripraviti, da bo v užitek. Sam sem mislil, da je to pač klasičen obisk neke znamenitosti, v resnici pa je to pravi celodnevni treking. Že res, da je za turiste dobro poskrbljeno in vas do zidu dvigne gondola kot na smučišču. Potem pa le pot pod noge, da imate kaj od obiska in da res na lastnih nogah občutite, zakaj je to eno najbolj impresivnih čudes sveta in ena najbolj veličastnih stvari, ki jo je naredil človek in ki sem jo lahko videl. Boleče noge boste hitro pozabili, sicer pa je v mestu na vsakem vogalu kakšna masaža in boste imeli vsaj dober izgovor za obisk.

Vsaj še ene znamenitosti ne smete zamuditi v Pekingu. Seveda – prepovedanega mesta. Tudi tu se tare turistov, pred vhodom in za izhodom pa kup tečnih prodajalcev, ki se jih včasih prav težko otresete. Jingshan park, ki stoji v neposredni bližini, je hrib, ki so ga umetno naredili iz materiala, ki so ga skopali, ko so ustvarjali jezera in gradili prepovedano mesto. To je celo največji kompleks starodavnih zgradb na svetu, ki so se ohranile do današnjih dni. In spet moram reči, da po obisku ne boste ostali ravnodušni.

Vsak obiskovalec Pekinga mora vsaj enkrat obiskati še pokrite tržnice, za katere bi lahko v šali rekel, da so pravi nakupovalni centri. Tu najdete vsa mogoča oblačila vseh svetovnih znamk po zares ugodnih cenah. No, le originalna niso. Če se vam da, lahko odnesete domov še dodaten kovček oblek, med katerimi najdete tudi zelo kvalitetne ponaredke. Ampak vse skupaj zahteva davek v barantanju. Moj nasvet: ko vam prodajalec pove ceno, mu vi ponudite vsaj nekajkrat nižjo, po določenem času pa kar odidite naprej. Verjemite, celo za rokav vas bo vlekel, da vam bo le prodal tisto majico za le malenkost višjo ceno od vaše začetne. Včasih je prav smešno, za kako malo denarja dobite kakšen hud pulover in ob tem pomislite, za koliko denarja ga je dobil šele on. In za koliko denarja ga je potem nekdo naredil. Hja, glede na hiter razvoj Kitajske nekoč verjetno ne bo več tako.

Baje bodo v prihodnosti glavni proizvajalec baterij za avtomobile, zato se jih ostali razviti svet kar malo boji. Tukaj pa se na vse skupaj človek kar hitro navadi in pač spoštuje drugačno kulturo. Tudi če so polži in žabe ena bolj priljubljenih jedi. Še dobro, da nikjer na jedilnikih nisem videl psov. Priznam pa, da so se mi določene tako opevane kitajske restavracije po nekaj dneh prav gabile, ker je tako odvratno smrdelo iz njih, umazana posoda pa je ležala kar na pločniku pred vhodom. Včasih je zelo težko naročiti kakšno jed, tako da imajo restavracije menije kar s fotografijami, potem pa natakarju enostavno pokažete, kaj bi jedli, čeprav nimate pojma, kaj je v jedi. Prava loterija, se mi je pa tudi zgodilo, da sem ostal lačen, ker je bila enostavno zanič. In znane verige s hitro prehrano ne ponujajo čisto enakih jedi kot v Evropi, ker so le-te prilagojene kitajskim željam, tako da se tudi na njih ne morete zanesti in boste včasih ostali lačni.

Še pivo, ki ga kot turist vedno moram poskusiti, me je razočaralo, ker je bilo enostavno prešibko. V nekaterih lokalih so sicer ponujali znana evropska piva, ki pa so bila polnjena pri njih in tudi malo šibkejša. Se pa vidi, da Kitajci niso vajeni posedati v lokalih tako kot mi, ker jih enostavno nimajo. Družijo se v gostilnah, zato pravih lokalov niti našel nisem. V poslovni četrti sicer obstaja tako imenovani 'bar street', ulica barov, kjer je le nekaj lokalov z obvezno živo glasbo in zelo drago pijačo. Sicer vas zunaj vabijo s privlačnimi 'dva pira za ceno enega', kar stane kakšne tri evre, ampak spet dobite vodo z nekaj alkohola, če želite neko normalno pivo, vas pa takoj oberejo za osem evrov. Osem evrov za pivo! Na Kitajskem! V neki beznici, kjer vam prepevajo še ne polnoletna dekleta v šolskih uniformah. Saj zna biti zabavno; s kolegom sva se recimo hitro spoprijateljila z natakarjem, ki nama je potem nosil 'močnejše' pivo po 'akcijskih' cenah, na koncu pa smo že polagali roke. Seveda sva Evropejca zmagala, sami pa so se čudili, kako smo lahko toliko močnejši od njih.

No, še enkrat se je izkazalo, da je pri njih prednost biti pripadnik bele rase. Pred nočnim klubom so naju varnostniki poslali kar naprej in niti vstopnine nisva rabila plačati, medtem ko je ostala raja morala pridno stati v vrstah in plačevati. Verjetno so se zavedali, da bova notri pustila toliko več denarja, čeprav mi še danes ni jasno, kako si je lahko praktično vsak obiskovalec privoščil polno steklenico viskija Chivas Regal, ki je tam izredno popularen. Stal je namreč toliko kot dve povprečni plači v Pekingu.

Za še zadnji zanimiv pripetljaj je poskrbel taksist med povratkom. Razumel ni namreč niti besedice angleško, tako da sem pred njim moral kriliti, da je dojel, da želim na letališče. Slednje pa je tako moderno in lepo, da moram priznati, da lepšega še nisem videl. Minule olimpijske igre so bile vsaj za Peking zelo koristne. In če imate možnost, ga vsekakor obiščite. Tako boste bolje razumeli nacijo, ki bo v prihodnosti skoraj gotovo preplavila svet. Upam le, da čim kasneje.

 
Komentarji
Komentarji uporabnikov
 
Ni komentarjev, dodajte jih!
NAJBOLJ BRANO
NAJBOLJ KOMENTIRANO
VOLAN NA FACEBOOKU
 
   
Danes je 29. 6. 2017
Junij 2017
Pon Tor Sre Če Pet Sob Ned
 
2930310102  domača premiera - kia rio
0304  Oddaja Volan
Ob: 16:00 Trajanje: 30 minut
Kanal A.
05  domača premiera - renault koleos in captur
06  domača premiera - opel insignia grand sport
07  domača premiera - mazda CX-5
08  domača premiera - nissan micra
09  domača premiera - suzuki swift
1011  Oddaja Volan
Ob: 16:00 Trajanje: 30 minut
Kanal A.
1213  domača premiera - seat ibiza
141516  domača premiera - BMW electric now tour 2017
domača premiera - kia picanto
1718
19202122  domača premiera - opel crossland X
232425
2627  domača premiera -jaguar land rover experience
28  domača premiera - volkswagen arteon
29300102

€/L
Q Max 100

€/L
Q Max 95

€/L
Q Max diesel
renault clio 424
volkswagen golf 333
škoda octavia 286
renault captur 253
volkswagen polo 199

Podatki veljajo za maj 2017

Letos je bilo v SLO prodanih 31.477 novih avtov!

Anketa
Kako pripravite avtomobil na dopust?
831ga moram pripravit? 830pregledam tekočine in olje 829vedno vzamem taščinega 828moj me nikoli ne pusti na cedilu


Vsak petek boste prejeli sveže e-novičke Volan.

Obljubimo vam, da ne bomo smetili!

Novi dobitnik: Jureos
Obvestila
Goodyear Že trinajsto sezono dobavitelj ... pred 3 tedni  | 
Junior Mechanic 2017 Bodoči mehaniki opravili zahtevne ... pred 3 tedni  | 
Goodyear KMAX T Pnevmatike za nizkonakladalne prikolice pred 4 tedni  |  Iztok Krajnc
Dunlop sport classic Za starodobne avtomobile pred 1 meseci  | 
Poslovni avto leta 2017 Znova zmaga mercedes-benza E pred 1 meseci  | 
Goodyear Tovorne pnevmatike za prikolice pred 2 meseci  | 
Špan Novi kolesarski center pred 2 meseci  | 
Goodyear Dunlop Sava Tires Letne pnevmatike za različne zahteve pred 3 meseci  | 
Ford S-max Odslej ga vozi Ilka Štuhec pred 4 meseci  | 
Dunlop GP Racer D212 Za dirkalno stezo in cesto pred 4 meseci  | 
Goodyear V Ženevi najnovejši koncepti pnevmatik pred 4 meseci  | 
Goodyear - Ekipa De Rooy Na Dakarju 2017 med najboljšimi ... pred 4 meseci  | 
www.madagaskar2017.eu Prostovoljno na Madagaskar pred 5 meseci  |  Volan
Nissan X-trail Vozil ga bo Đorđe Balašević pred 6 meseci  |  Volan
Goodyear Nasveti za varno vožnjo v zimskih ... pred 7 meseci  | 
Goodyear, Dunlop, Sava, Fulda Novosti za zimo pred 8 meseci  | 
Holden/Opel/GM Astra tudi v Avstraliji in na Novi ... pred 8 meseci  | 
Goodyear S pnevmatikami do optimalnega izkoristka pred 9 meseci  | 
DGR Ljubljana 2016 Dobrodelno druženje gospodov in ... pred 9 meseci  | 
Goodyear Pravilna izbira tovornih pnevmatik pred 9 meseci  |  Iztok Krajnc