Volan na Facebook-u Uredništvo Oglaševanje
 

Zakaj se (ne)držimo prometnih pravil?

Študija organizacije TÜV Nord

Avtor prispevka: Marko Miklavc
Iz Nemčije prihaja novica o novi zanimivi študiji, ker so Nemci ob mednarodni podpori tokrat iskali odgovore na vprašanja, ki so povezana s prometno moralo, odnosno (ne)kulturnostjo v javnem prometu.
Zakaj se (ne)držimo prometnih pravil?
Foto: Splet
12. 10. 2017 ob 7:00
Komentarjev: 0

Izsledki te raziskave, ki so jo opravili ob pomoči prostovoljnih in neprostovoljnih dvonožnih 'poskusnih zajčkov', so v določenih aspektih zelo presenetljivi. Med najpogostejšimi vzroki za nastanek prometnih nesreč na cestah tega planeta se še vedno omenja nepozornost udeležencev na dogajanje v prometu, preveliko hitrost in premajhno varnostno razdaljo. V tem pogledu ni nobenih razlik med narodi in kulturami, razlike se pojavijo predvsem v pogledu zagotavljanja splošne prometne varnosti, ki je žal še vedno odvisna od splošne razvitosti, odnosno 'civiliziranosti' države ali naroda. S tem pa je povezan tudi psihološki profil udeležencev v prometu, ker smo ljudje bitja, ki se dostikrat ravnamo po 'črednem nagonu'. Več ko je neprilagojenih voznikov in voznic v javnem prometu, več ljudi bo na cesti oponašalo njihove slabe vozniške vedenjske vzorce. Sploh v kombinaciji z nezadostnim nadzorom prometa s strani policije in podobnih inštitucij.

Prometna kultura, odnosno prometna morala, je največja in najbolj zavezujoča za prebivalce v deželah razvitega sveta. To je razkrila leta 2016 izvedena mednarodna spletna študija, kjer je sodelovalo približno 6000 vprašanih. Med ljudmi, ki med vožnjo najmanj telefonirajo, se držijo omejitev hitrosti in upoštevajo varnostno razdaljo, pa najdemo Nizozemce, Avstrijce in Kanadčane. Nemcem je uspel samo preboj med 41. najbolj 'kulturnih' držav, na repu te lestvice pa najdemo Egipčane, Alžirce in Tunizijce. Seveda se vse to potem odraža tudi v številu mrtvih in poškodovanih v javnem prometu. Strokovnjaki pravijo, da je to povezano s splošno razvitostjo države, ker v nerazvitih državah prometni varnosti in vzgoji oblasti ne namenjajo veliko sredstev in pozornosti. Na število prometnih nesreč pa vpliva še en zanimiv faktor v obliki podnebja, ker je lahko človek v izrazito toplem okolju precej hitreje in tudi veliko bolj agresiven kot na hladnem severu.

Dojemanje kulture in morale v prometu pa je odvisno tudi od karakterja vsakega posameznika. Izraelci so pred leti izvedli študijo, kjer se je 500 sodelujočih moralo 'samooceniti' glede njihovega dojemanja prometnih pravil in vedenja. Pri vseh, ki so z odgovori pokazali, da jih v življenju poganja predvsem testosterón (najmočnejši androgen (moški spolni hormon)), so odkrili, da se v javnem prometu radi vedejo dominantno in istočasno tudi arogantno, predvsem zaradi adrenalinskih občutkov, ki jih sproži njihova pripravljenost do sprejemanja rizičnih odločitev. Moški so znani tudi po tem, da bolj pogosto spregledajo rdečo luč na semaforju za pešce kot predstavnice nežnega spola. Vedenjski vzorci udeležencev v prometu pa so pogojeni tudi s kulturo, odnosno 'nekulturo' določenih narodov.

Ko so strokovnjaki ob pomoči prometnih kamer v Strasbourgu in Nagoji spremljali približno 5000 pešcev ob prehodu čez cesto, so ugotovili da legendarna francoska ležernost ni mit, temveč resnica, vsaj v pogledu splošne francoske kulture pešcev na križiščih. Neverjetnih 42 odstotkov Francozov in Francozinj je prečkalo prehod tudi ob prižgani rdeči luči na semaforju za pešce, medtem ko je odstotek kršiteljev v japonski Nagoji v tem pogledu neverjetno majhen (samo 2 %). Podobno je tudi v primeru, ko se kateri od pešcev odloči za dajanje slabega zgleda ostalim pešcem pred semaforjem in prečka cesto ob prižgani rdeči luči. Takšnemu slabemu vzgledu bo sledilo dvakrat več Francozov kot Japoncev. Razlog za to se skriva v kolektivni zavesti, ker so Japonci občutno manj nagnjeni k temu, da bi se v javnosti pred neznanci osramotili s takšnim neprimernim vedenjem.

Ko so švedski in turški psihologi analizirali vedenjske vzorce približno 2400 ljudi iz osmih držav so ugotovili, da določeni prometni prekrški zaradi drugačnih kultur v nekaterih državah s strani oblasti sploh niso obravnavani kot prekrški v prometu, temveč so del splošno sprejetega prometnega vedenjskega vzorca. Poleg tega imajo v nekaterih državah povsem svoja pravila igre, ki jih povprečni Evropejec težko razume. Recimo v Indiji in v Afriki, kjer je pravilo močnejšega (večje in težje ko je vozilo, večja je njegova prednost na križiščih ….) v cestnem prometu nekaj povsem normalnega. Ugotovili pa so tudi to, da pri ljudeh nepriljubljeni ukrepi (večja prisotnost policije na cestah in več kamer ter radarjev) učinkujejo pozitivno na splošno prometno varnost, vsaj v ZDA, kjer so strokovnjaki letos prikrito opazovali vedenjske vzorce približno 2400 ameriških voznikov in voznic na nekem križišču v zvezni državi Alabama. Zaradi nameščenega obvestila o 'radarskem bdenju' (merjenje hitrosti) nad dogajanjem v križišču se je število voznikov, ki so vestno upoštevali vso prometno signalizacijo, podvojilo. Istočasno je raziskava potekala v 114-stih ameriških mestih. Po uvedbi kamer in radarjev v nekaterih kritičnih točkah je število mrtvih v prometu na teh točkah upadlo za 14 odstotkov.

Zelo zgovorna glede kulture, odnosno nekulture v javnem prometu je tudi naslednja informacija, ki prihaja iz Dunaja, kjer so ugotovili žalostno resnico današnje dobe, ker 60 odstotkov opazovanih voznikov med menjavo voznega pasu ali pa v križišču ob zavijanju ni uporabilo smernikov. Verjetno so njihovi avtomobili preveč otovorjeni z moderno 'komfortno kramo', potem ob vožnji precej težje najdeš stikalo za uporabo smerokazov.

 
Komentarji
Komentarji uporabnikov
 
Ni komentarjev, dodajte jih!
NAJBOLJ BRANO
NAJBOLJ KOMENTIRANO
VOLAN NA FACEBOOKU
 
   
Danes je 12. 12. 2017
December 2017
Pon Tor Sre Če Pet Sob Ned
 
27282930010203
04  domača premiera - porsche cayenne
0506  domača premiera - renault clio I feel Slovenia
07080910
1112  mednarodna premiera - dacia duster
1314  domača premiera - škoda karoq
151617
18192021  domača premiera - hyundai N
222324
25262728293031

€/L
Q Max 100

€/L
Q Max 95

€/L
Q Max diesel
volkswagen golf 365
renault clio 347
renault captur 279
škoda octavia 209
renault megane 206

Podatki veljajo za november 2017

Letos je bilo v SLO prodanih 66.853 novih avtov!

Anketa
Kakšen bo vaš naslednji avtomobil?
864športni 863križanec 862limuzina 861karavan 860zmagovalec testa PRIMA


Vsak petek boste prejeli sveže e-novičke Volan.

Obljubimo vam, da ne bomo smetili!

Novi dobitnik: Bogdan
Obvestila
Opel astra Prepričani, da prepriča pred 3 tedni  | 
Ford fiesta, ranger Osvojila tri rekorde v eko-vožnji pred 1 meseci  | 
2. Ford performance day Fordov Performance dan bo še večji in ... pred 1 meseci  | 
Ford GT Z rekordom na najsevernejši progi na ... pred 2 meseci  | 
Continental Dva nova koncepta tehnologij pnevmatik pred 2 meseci  | 
Sava eskimo SUV 2 Po zasneženih poteh z novo pnevmatiko pred 2 meseci  | 
Goodyear vector 4seasons gen-2 Auto Bild Allard jo je uvrstil na prvo ... pred 3 meseci  | 
AMZS Podcenjujemo nevarnost zaspanosti pred 4 meseci  | 
Opel Opel in Vauxhall sta del skupine PSA pred 4 meseci  | 
Continental PremiumContact 6 Dve mednarodni nagradi za oblikovanje pred 4 meseci  | 
SPAR Slovenija Skrb za varnost policistov in ... pred 5 meseci  | 
Goodyear Wrangler All-Terrain Adventure Zmaga na testu cestno-terenskih ... pred 5 meseci  | 
Goodyear Kako poleti skrbeti za pnevmatike? pred 5 meseci  | 
Goodyear Že trinajsto sezono dobavitelj ... pred 6 meseci  | 
Junior Mechanic 2017 Bodoči mehaniki opravili zahtevne ... pred 6 meseci  | 
Goodyear KMAX T Pnevmatike za nizkonakladalne prikolice pred 6 meseci  |  Iztok Krajnc
Dunlop sport classic Za starodobne avtomobile pred 6 meseci  | 
Poslovni avto leta 2017 Znova zmaga mercedes-benza E pred 6 meseci  | 
Goodyear Tovorne pnevmatike za prikolice pred 7 meseci  |