Čuden bi bil dan, ko se v uredništvu ne bi grebli za takšne vstopnice v svet Porschejevega inženiringa in s tem povezanega adrenalina, zato je malodane zadeva postala fizična. No, nad drobnimi telesi sodelavcev, izvzemši Iztoka, sva prevladala jaz in Gašper, ki sva tako dobila priložnost na medmrežju ovekovečiti to demonstracijo Porschejeve športne palete.
Običajno se takšne vrste cestnih šovov odvijajo na najbližjem dirkališču oz. v našem primeru na Vranskem, kjer se lahko malce bolj brez skrbi zagrize v zavoje, tokrat pa so se pri Porsche Slovenija zadevo odločili speljati na čisto pravih javnih cestah. Po eni strani škoda, po drugi strani pa so vsaj vsi, ki so takrat bili nekje ob cesti v Tuhinjski dolini, med Arboretumom Volčji Potok in Vranskim, imeli priložnost slikati ta milijonski konvoj, voden s strani finskega dirkača in inštruktorja Jukke Honkavuorija. Slednji je pravi dirkaški fenomen, pri svojih 26. letih že svoj čut za idealno linijo prikazuje v Formuli 2, za volanom pa je že od petega leta. Skratka, lahko rečemo, da je pravi človek za vodenje več kot 2.000 'konjev'.
Kaj so nam torej pripeljali? Imeli smo avte, ki slišijo na imena 718 boxter S, 911 carrera 4 GTS, 911 carrera GTS cabriolet, 911 turbo S, cayenne S diesel, macan S diesel, macan turbo performance package, panamera 4 E-hybrid in panamera turbo. Zanimivo, da v začetnih besedah Jukka ni namenjal nobene zadnjemu ali štirikolesnemu pogonu, temveč le dejstvu, ali ima avto motor spredaj, zadaj ali v sredini. Namestitev le-tega po njegovo najbolj bistveno vpliva na dinamiko vozila in posledično na način krotenja v zavojih. Kdo smo mi, da bi svetlolascu oporekali …
Ker smo istočasno razdeljeni v dve skupini, vsi vseh avtov nismo mogli preizkusiti, ampak k sreči sva Volanovca po žrebu padla v skupino, v kateri se je na čelu z vsemi 580 'vranci' kitil 911 turbo S. Verjetno paradnega konja, ki že po uradnih podatkih do stotice potrebuje le 2,9 sekunde, ni potrebno predstavljati. Po neuradnih celo kakšno desetinko ali dve manj. Pač, je zadevščina, ki bi ji lahko bilo izpod časti voziti po navadnih cestah, ampak ji sploh ni, saj je avto kultiviran kot najbolj krotek polo. Dokler želiš, da je, kajpak. No, saj veste, kam pes taco moli – v boleče zaledje ob pritisku na stopalko in tisti občutek nerealnosti, ki pride le na vsake kvatre enkrat. »Pa saj ne more toliko potegnit'!« No, lahko.
Drugi, ki je tekom tistega z bencinskimi hlapi prepojenega dne najbolj pustil vtis, pa je 911 carrera 4 GTS. Nekoliko manj 'vrancev', 450, a začuda morda nudi še bolj športen občutek in nemara celo bolj surov zvok iz 3-litrskega šestvaljnika. Nekako sva hitro prišla do sklepa, da če bi morala enega od teh odpeljati domov, bi to bil to ta krasni, dvocevni GTS. Še dobro, da nisva imela takšne dileme na dlani, potlej bi stvari postale resnično fizične. Nadalje sva vozila še dizelski macan, hibridno panamero in 718 boxter S. Vsak je zanimiv po svoje in ne dvomim, da jih poznate do obisti, ampak v eminentni družbi prvih dveh omenjenih tudi avti takšnega kalibra malce hitreje potonejo v pozabo.
Čeprav nam dirkališče ni bilo na voljo, je bilo najboljše zverine, kar jih premore Stuttgart, super preizkusiti v njihovem sekundarnem, a še vedno naravnem habitatu – na krasnih regionalnih cestah, kot so tiste, ki se vijejo skozi Tuhinjsko dolino.