Obvladovanje posla

Ogromen napredek prinaša drugi generaciji sharana notranjost. Nadpovprečno dobri materiali, zelo kvalitetna izdelava, prijazen in enostaven dizajn ter odlična ergonomija štejejo sharanu samo v prid. Poleg tega pa zvrhana mera prostora bodisi spredaj, v srednji vrsti, ali v zadnji prtljažni vrsti sedežev nudi vsem sedmim potnikom udobno vožnjo, tudi na dolgih relacijah. Odlika prostornosti je tudi v enostavno pospravljivi tretji vrsti sedežev, ki se z enim potegom pospravijo v ravno dno velikega prtljažnika, po drugi strani pa avtomobil nudi dovolj prostora v zadku, da bo sedemčlanska posadka zlahka odšla na bogato založen piknik v naravo.

V opremi highline najdete vedno konkretno dolg spisek serijske opreme, pri tem pa velja omeniti in pohvaliti optični sistem za pomoč pri parkiranju (ni kamera!), stropno prezračevanje zadnjih vrst ter imenitno usnje in alkantaro na sedežih. Hvaliti ne morem, s pripetimi pasovi seveda, prezapletenega delovanja električne ročne zavore in 'hill holderja' (zgled bi bil lahko Renault), 'gluhih' tipk za telefon na volanu in avdioenoti (ni bluetootha), klasične nepreglednosti modula klimatizacije ter sicer precejšnjega števila povsod vselej (pre)majhnih predalov.

Šeststopenjski ročni menjalnik je s svojimi odlično preračunanimi prestavnimi razmerji pisan sharanu na kožo. Poleg vsega pa nas takšen navduši še s svojo pravzaprav zelo skromno porabo. Normalna vožnja zahteva 6, živahnejša 7, 'na polno' pa do 8 litrov plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Na žalost podatka o porabljeni sečnini, ki pomaga izgorevati strupene pline, ne ponuja, ampak po podatkih tovarne naj bi en liter zadostoval za 1000 prevoženih kilometrov, torej jo je potrebno na servisih menjati vsakih 15 tisoč km. Ja, za družine si v tem trenutku težko predstavljam boljši avto, seveda pa ni poceni. 32 tisoč evrov velja takšen, kot je ta