Družinski miks

Ker se imenuje 500L, enostavno kvari imidž malemu prikupnemu 500, ki bi moral biti en in edini. Zdaj pa je samo še eden od. Fiat tukaj preveč posnema Mini in s poimenovanjem pljuva v svojo skledo, čeprav je namen jasen: ustvariti malo bolj prestižno družino 500, ki se napaja iz uspehov originala, posledično pa lahko zato Italijani zaračunajo več za te modele. Vsaj mislijo tako.

500L smo že imeli na testu in že takrat smo kritizirali absolutno prekratke sedeže, na katerih se pač nočete voziti daleč. Težava je v osnovnem poslanstvu avtomobila. Če so sedeži majhni pri modelih 500 ali panda, je to pač sprejemljivo, ker je avtomobil v osnovi namenjen drugačnim kupcem, 500L pa želi biti družinsko in praktično vozilo, zato so takšni sedeži velik minus. Potem je grozna postavitev gumbov klimatske naprave, ki je tako nizko, da morate med vožnjo prav konkretno pogledati dol, da vidite, kaj želite nastaviti. Za družinski avtomobil kar nevaro. Je pa super, da so vsaj gumbi tako veliki, da jih tudi s slepim tipanjem najdete med vožnjo. Pa še lepi so.

Motor že sam po sebi ni tih, pri tem pa vas pri točno 130 km/h na uro prav lepo na hitrost opozarja še nekaj v armaturki. Morda so imeli delavci ali roboti v Kragujevcu, kjer ga sestavljajo, slab dan, vendar se slabša kakovost izdelave pozna še kje, na primer na ročici menjalnika, ki je slabo sestavljena. Sedi se dokaj pokončno, kar je v redu, nad glavami potnikov pa je največje panoramsko steklo med konkurenco, ki meri kar poldrugi kvadratni meter. Kabini da res dober občutek, sploh, ker je že v osnovi zelo prostorna in na kratkih vožnjah prav prijetna. Vetrobransko steklo je postavljeno zelo pokončno in nekako objema kabino, kar daje prijeten občutek kokpita in dobre preglednosti. Je pa nerodno, da je šipa tako daleč spredaj, da svoje navigacije ali telefona na nosilcu enostavno ne boste dosegli.

Prostornost avtomobila potrjuje tudi za razred avtomobila velik 400-litrski prtljažnik. Če podrete sprednji sedež, lahko v 500L peljete tudi 2,4 metra dolg predmet. Še bolje, zadnja klop je pomična za kar 12 centimetrov, zato se lahko potnikom tam še dodatno prikupite. Vendar jih bo po drugi strani razočaralo trdo podvozje, ki je za tip avtomobila spet premalo udobno, da bi skrbelo za dobro počutje. Res, da je zato manj nagibanja karoserije in da se avtomobil precej suvereno pelje skozi ovinke, vseeno pa dvomim, da bo kdo ravno zato kupil ta model.

Vseeno; morda koga prepriča ponudba dodatne opreme, na primer zmogljivega radia znamke Beats, ali pa osredotočenost na detajle, saj verjetno v tem rangu ni tako stilsko oblikovanega avtomobila v kabini. Šok pa sledi ob pogledu na cenik, saj stane brez popusta 23 tisoč evrov, s popustom pa še vedno 20.500. Razlog, da je ta fiat 500L tako drag, je poleg zelo bogate opreme seveda tudi dokaj zmogljiv 1,6-litrski dizelski motor. 77 kilovatov oziroma 105 'konjev' ima in povprečno porabo pod 6 litrov. Z bencinskim bi bil skoraj 4 tisočake cenejši, kar ni malo denarja v tem segmentu vozil. Gre sicer za motor multijet II, ki ima kar 8 vbrizgov na cikel, da je izgorevanje še bolj učinkovito in tiho, ampak se meni zdi še vedno precej glasen, v praktično vsaki situaciji pa dovolj, celo preveč zmogljiv glede na potrebe. Če bi Fiat malo bolje preveril potrebe kupcev tovrstnih vozil, bi bil lahko končni izdelek še veliko boljši, če bi imel drugačno ime, bi mu pa že v osnovi pol napak oprostil. Je pa zelo drugačen od ostalih v razredu, kar mu štejem v največji plus.