Polpreteklost

Plastični okraski na zunanjosti sploh ne pridejo posebej do izraza, če je avto v osnovi bel, ker so v podobni barvi kot sam avto; vse skupaj deluje zelo usklajeno in bistveno manj nastopaško kot pri večini podobnih vozil. Za kar 65 milimetrov povečana oddaljenost od tal vsemu skupaj samo doda tisti efekt spoštovanja, ki ga ima švedska znamka že dolgo časa. Celo zaključka izpuha sta izvedena zelo elegantno, čeprav tudi malo športno. Zunanja podoba res ne razočara, nasprotno, zdi se klasično skladna in večini zelo všečna.

Se pa vse skupaj obrne na glavo, ko se usedete notri. Zdi se, kot bi bili v avtu 10 let nazaj. Če smo pošteni, ni nič narobe, ergonomija je v redu, za volvo značilen je (pre)velik volanski obroč, ki pa lepo sede v roke, dobro se sedi na razmeroma razkošnih sedežih in materiali so daleč od slabih. Videz je tisti, ki v primerjavi z renomirano konkurenco ta avtomobil postavlja v stransko vlogo. Osrednji zaslon je na primer za današnje čase zelo majhen in vstavljen v majhno odprtino, da ob zajetnih robovih deluje še manjše. Tudi številčnica pod njim danes deluje že zastarelo, so pa zato veliki okrogli gumbi in tisti z videzom telesa za upravljanje klimatske naprave še vedno zelo pripravni in hitro dosegljivi. Enako so logično razporejeni gumbi na volanu, spet pa merilniki s svojo grafiko in majhnim zaslonom delujejo zastarelo, ampak pregledno.

Za sredinsko konzolo je še prostor za kakšno drobnarijo, kar je bilo ob predstavitvi modela pred leti res kul, čeprav morate paziti, kaj postavite tja, ker lahko med vožnjo pade ven, zato je bolj uporaben pokriti predal med sedežema. S 4.637 milimetri dolžine V60 ni kratek avtomobil, zato bi v kabini pričakovali več prostora. Spredaj ga je vsekakor dovolj, tudi v širino, medtem ko je zadnja klop za odrasle lahko hitro utesnjena, ker zmanjka prostora za kolena. Celo prtljažni prostor je za razred zelo majhen, samo 430 litrov boste spravili vanj, kar bo za družine hitro premalo.

Če bi bil avtomobil bistveno cenejši od konkurence, bi mu nekatere pomanjkljivosti zlahka odpustili, za 47 tisočakov, kolikor stane testni z veliko dodatne opreme, pa vem, da ste tudi vi zelo zahtevni, ko kupujete nov avtomobil. Veliko kupcev bo samo zavihalo nos, ko bo sedlo v V60 in svoj denar raje odneslo v enega od treh nemških salonov, kjer se avtomobili tega velikostnega razreda lahko pohvalijo z digitalnimi merilniki, velikimi zasloni, odličnimi materiali in ostalimi dodatki, obenem pa tudi z močnejšimi motorji. Vseeno vas niti V60 cross country med vožnjo ne bo razočaral. Podvozje kljub dokaj velikim platiščem lepo blaži luknje, nagibanja pa hkrati ni preveč. Občutek na volanu je sicer malo odsoten, čeprav je sam servo lepo obtežen. Pozna se, da težišče ni najbolj nizko, avto je v osnovi za 20 cm odmaknjen od tal, in da je večina mase v nosu, vendar vas volvo že v osnovi napeljuje k umirjeni vožnji, zato agilnosti kot pri bavarski trojki ne boste nikdar pogrešali.

Dizelski štirivaljnik ima zdaj pri oznaki D3 2 litra prostornine in še kar poskočnih 150 'konjev' (110 kilovatov). V ponudbi je tudi močnejši, vendar zanj ne vidimo potrebe, ker je že s tem povsem dovolj zmogljiv. Dovolj zvezno pospešuje že pri nižjih vrtljajih motorja in se precej rad vrti, kar lahko razberete tudi iz tehničnih podatkov, saj največjo moč doseže pri za dizelski motor visokih 4250 vrtljajih. Sicer ni najbolj tih, je pa zmeren pri porabi, saj je testno povprečje znašalo 6,5 litra na 100 kilometrov. Še vedno se ne morem sprijazniti s sistemi start/stop v večini avtomobilov s klasičnim motorjem in mi tudi v V60 ni všeč, ker potem stalno cuka, ko se ustavljate v koloni in ponovno speljujete, zato ga dostikrat kar izklopim. Bo pa samodejni menjalnik z zdaj osmimi prestavami poskrbel za skoraj brezčutno prestavljanje, tako da nanj med vožnjo kar pozabite, ker si boste redko zaželeli drugačno prestavo, kot jo je izbrala njegova 'pamet'.

Edino, kar bi si na koncu še želel, je štirikolesni pogon, ker je bil v testnem samo sprednji, ampak potem je potrebno vzeti že različico D4, ki pa je še 3.700 EUR dražja in ima stari 2,4-litrski petvaljni motor. V60 cross country se zdi najboljša izbira v ponudbi iz te serije volvov, manjka mu le še nekaj sodobnega pridiha v notranjosti, da bi se lažje spopadel s konkurenco, in seveda štirikolesni pogon pri šibkejšem motorju, da bi upravičil svoj zelo lepo prikrit terenski pridih.