Bombica presenečenja

Pa je to res? Eh, saj veste, vedno se da kaj izboljšati in tu je isto. Če so pri novem kakšno napako odpravili, bomo videli, ko pride spet nov model, v vsakem primeru pa lahko uživamo v obliki nastopača, ki se ni bistveno spremenila. Samo poglejte ga! Ali najdete v svoji glavi kakšen avto, ki bi bil vsaj pol tako 'kul'? Ženskam je všeč, ker je majhen, torej nasprotno od tistega, kar ves čas zatrjujejo, moškim pa, ker ima dve izpušni cevi. Pa rdeče črte.

Prvi stik z malim abarthom je zelo vzpodbuden. Najprej že zaradi vseh škorpijonov, torej značk abarth, ki jih res ne manjka, drugič pa zaradi zvoka ob vžigu, ker tako lepo zabrunda. Tudi takoj, ko spelješ, ima fin športen, malo razglašen zvok in pričakovanja so velika.

Stara notranjost niti ne moti preveč, čeprav dela kar malo krivico res izjemni zunanjosti. Pač, osnova je dokaj poceni in mali 500, zato je plastika trda, ampak oblika še vedno trendovska, merilniki so pa novejše sorte, tako da je na njih veliko informacij. Celo ločen del za nadtlak turbine je zraven in na malem zaslonu pred voznikom lahko prikazuje sile vzdolžnih in stranskih pospeškov. Prostora je malo, to naj vam bo jasno, ampak če niste preveliki, se boste lahko čisto normalno peljali.

So pa zato tudi sedeži mali. Še celo Anžetu so se zdeli premajhni in premalo bočne opore imajo, ko drvite čez ovinke. V abarthu se tudi sedi precej visoko in v bistvu se za premalo nastavljivim volanom ne počutite prav nič ekstra športno, razen ko iščete prestavno ročico, ki je čisto blizu desnice. To pa je športno! Ampak potem je spet ročica premalo natančna, gibi so premalo klik-klik in še hodi so predolgi. Pa samo pet prestav ima menjalnik.

Nato motor: če ga je pri najnižjih vrtljajih zelo prijetno poslušati, se potem vsa ta zvočna kulisa kar nekam izgubi. Zvok postane premalo rezek in edina stvar, ki vas občasno razveseli, je pokanje iz izpuha, ko pri okoli 5 tisoč vrtljajih prestavite v tretjo in četrto prestavo. V programu sport, jasno. Pričakoval sem tudi boljše zmogljivosti, ker avto tehta ravno dobro tono. Vsaj po občutku, no, v tehničnih podatkih piše, da gre 205 km/h in do 100 km/h pospeši v 7,9 sekunde, ampak za volanom se sploh ne zdi tako surov. Sicer se takoj, ko pritisnete stopalko, začuti, da trzne, ampak zaradi majhne delovne prostornine 1,4 litra vseeno traja, da se turbina dobro zavrti. Je pa prenos moči na podlago kar dober, kolesa se kljub 99 kilovatom, to je 135 'konjem', redko zavrtijo v prazno med pospeševanjem v ovinku ... ugotavljam, da je moči ravno prav, da je še obvladljiva za večino voznikov.

Poraba, hja, ko sem ga prevzel na test in se vozil v okolici Ljubljane, sploh ni padla pod 10. Za tako majhen avto s tako majhnim motorjem je to veliko. Pa ga nisem preveč gnal. Na daljši in zelo umirjeni vožnji po avtocesti je potem res padla na dobrih 8, ampak to še vedno ni malo.

Mogoče najbolj moteč del tega abartha je pa podvozje. Nikoli me ne moti, če je trdo, ah, kje, še bolj uživam, če je, ker vem, da potem leti čez ovinke. No, abarth 500C pa skače. Na vsaki večji luknji ga kar odbije od tal in če boste pretiravali na kakšni res slabi cesti, bo težko ostal v želeni smeri. Na lepi podlagi se seveda drži kot prilepljen, ampak kolikokrat pa pri nas dejansko najdete takšno cesto. Ja, tukaj so imeli inženirji zelo težko delo, ker je avto kratek in dokaj visok, tako da druge izbire kot te niti niso imeli. Pri tem kvazi-kabrioletu še toliko bolj, ker platno namesto strehe odvzame prepotrebno vzvojno čvrstost karoseriji. Navdušeni vozniki raje izberite 'trdo' varianto, ker se tudi pri C platnena streha zloži tako, da ne boste več ničesar videli za vozilo, obdržali pa boste še nekaj odzivnosti, ko boste hitro spreminjali smer na zaprti ovinkasti cesti - tukaj nastavitev podvozja ter krmilnega mehanizma pride najbolj do izraza, saj boste dobili občutek, da je bil mali abarth ustvarjen za nedeljske dirkače, ki se dejansko z njim na kratko zapeljejo na pisto in potem ob kavi s kolegi premlevajo, če bi si dali še en tatu na vrat, kot ga ima njihov vzornik Beckham.

Veliko stvari me pri tem avtu moti, kot vidite, pa mi je vseeno zelo všeč. To Italijani res obvladajo, ne vem, kako, ampak sem se z največjim veseljem vozil z njim. Čeprav sem potem vedno čez 3 sekunde, ko sva skočila čez kakšno luknjo, razmišljal, kaj vse bi lahko popravili in bi bil res top. Takole bom rekel, pa mogoče lahko tudi preslišite kakšno cifro, ker so predvsem tiste za cene pretirane: če imate nekje 25 jurjev preveč in živite v Ljubljani, ker Janković tako pridno popravlja ceste, da vas ne bo več premetavalo, si ga takoj kupite. Kdor išče predvsem odlično vozniško izkušnjo, ima kar bogato in cenejšo izbiro med ostalimi '200-konjskimi' malčki, ampak mislim, da za manj denarja ne boste dobili toliko nasmeškov v svojem avtu kot v abarthu 500C.