Gre bolj za ogromno halo, ki žal ni odprta za splošno javnost in si je ne morete ogledati kar tako, se pa v njej skrivajo prav vsi najpomembnejši Oplovi modeli. Objekt zgodovine na dvorišču tovarne, bi lahko rekli, ker tako navduši, da še po celem dnevu ne veš, da ga je že konec in da bi zaposleni radi šli počasi domov.

V našem primeru je bilo še toliko bolj zanimivo, ker smo bili deležni vodenja in odgovorov na vsa naša vprašanja pri posameznih avtomobilih, prava učna ura zgodovine. Okoli petsto vozil je lepo parkiranih v dveh nadstropjih ogromne hale, od čisto prvega z oznako system lutzmann, ki so ga izdelovali od leta 1899 do leta 1902 in izdelali v zgolj 65 primerkih. Pa do najpomembnejših dirkalnikov iz Oplove zgodovine, najbolj prodajno uspešnih modelov, najbolj inovativnih strojev, kot je na primer corsa za Luno, do študij, ki nikoli niso videle serijske proizvodnje. Lep primer je denimo omega z osemvaljnim motorjem, ki v serijsko proizvodnjo ni prišel le zato, ker niso našli ustreznega menjalnika, ki bi zdržal navor. In vmes je tudi nekaj takšnih avtomobilov, ki so nam burili domišljijo v naših mlajših letih. In nam jo še sedaj.

Eden takšnih je lotus omega. Brutalni stroj, ki je bil s svojim 3,6-litrskim prisilno polnjenim šestvaljnikom in s 382 ’konjički’ moči strah in trepet vseh najhitrejših strojev na cesti. Stroj, ki je bil vse od devetdesetih let na seznamu naših želja in smo želeli zavihteti njegov volan. In smo ga, Anže je z njim prevozil dokaj lepo število kilometrov, kakšni občutki so ga ob tem prevzemali, pa si lahko pogledate v videu. Jasno je, da je užival, in jasno je, da je omega lotus še za današnje razmere zelo hiter stroj.

Veliko bolj kot drug poseben avtomobil, ki smo ga preizkusili. Matej je sedel za volan mante na elektriko. Samo ena takšna obstaja na svetu, pri Oplu so za osnovo vzeli kar originalno manto in ji zamenjali motor, obdržali pa ročni menjalnik in zato je takšna vozniško zelo zanimiva in posebna. Tudi na pogled, v živahni rumeni barvi je na cesti ne spregleda nihče.