13. mesto: jeep avenger
odstotek doseženih točk: 63,8 %

Avenger je zasedel 13. mesto, kar pa niti približno ne pomeni, da je to najslabši avto v segmentu, ampak da je pomembne točke izgubljal pri raznoliki ponudbi motorjev in nekaj pri materialih v kabini.

Z dobro opremo ima vsak avtomobil usnjen volan, ampak obenem menimo, da si v tem segmetu prav noben ne bi zaslužil več gumijastega, kot ga je imel edini tokrat avenger. Vozniško je ta avtomobil fin in lahkoten ter lepo sledi voznikovim ukazom, pravzaprav ga lahko pohvalimo, ker bo vozniško odličen sopotnik. Nas pa ta motor ni preveč navdušil, ker je skoraj premalo zmogljiv in ga je treba priganjati, kar se je pokazalo pri merjenju porabe, kjer je imel avenger drugo največjo porabo, in tudi manj dinamičnim voznikom se bo občasno potožilo nad večjo močjo.

Prostorsko je nekako v zlati sredini in odlagališč je dovolj, nasploh je tudi ergonomija zadovoljivo dobra, največ pa vam povemo s tem, da je avenger pri večini kategorij z največ šestimi možnimi točkami dobil samo po tri. Povprečnež, torej, ki zadaj ni najbolj udoben in fin, pa še s svojim visokim pragom je tečen. Vstopanje in izstopanje je zato malo bolj zoprno, ni pa edini s to težavo, jo imata še dva njemu sorodna avtomobila, ki stojita na enaki platformi. Zanimivo je morda, da je avenger dobil skupaj s pumo skoraj največ točk pri kategoriji nedoločilniki, kar pomeni, da sta nam bila vsem uredništvom oblikovno in karakterno zelo všeč, je pa potem jeep, podobno kot 12. opel mokka, največ točk izgubil pri segmentu uporabnosti.

+ atraktivna oblika, zanimiva notranjost

- prešibak motor, visok prag otežuje vstopanje, povprečno prostoren

12. mesto: opel mokka
odstotek doseženih točk: 65,0 %

Mokka je eden tistih avtov, ki že takoj navduši z obliko. Je simpatična in zanimiva ter na cesti opazna, vozniku bo med vožnjo všeč prečiščena ergonomija, kjer zamer nimamo, sicer vse skupaj deluje malce športno utesnjeno.

To ni nujno kritika in bo dinamično nastrojenim lastnikom všeč, pripomb nimamo niti pri izdelavi. Vse štima. Ampak! Ni pa prostorna. To naj nujno ne bo zamera, ker vsi s seboj ne vozite vedno potnikov, če jih boste, pa takoj povemo, da prostora za kolena skoraj ni. Pravzaprav je v primerjavi s praktično vsemi ostalimi sedenje zadaj klavstrofobično, visok rob in majhna stekla ter zajetna naslona sprednjih sedežev namreč pomenijo, da zadnji del potniške kabine nikakor ne deluje zračno. Niti visokega praga ne moremo pohvaliti, zaradi njega je vstopanje malo bolj zoprno, enakega imata še peugeot 2008 in avenger, ker vsi trije stojijo na enaki platformi.

Prtljažnik prav tako ni navdušil in manj uporabnosti je ponudil le še nissan juke, mokka je na primer tudi manj udobna od 2008. Jasno, ker je bolj dinamično nastrojena, krmiljenje ponudi več informacij, prostorsko uporabna pa ni. Zanimiv podatek je tudi največja poraba na tem testu in obenem še njena cena ne more tekmovati z najbolj ugodnimi predstavniki, niti po cenovni poravnavi ne. Pravzaprav je v segmentu cene dobila skupno najmanj točk.

+ simpatičen izgled, vozniško športen pridih

- malo prostora, visok vstopni prag, na spodnji strani ponudbe asistenčnih sistemov

11. mesto: peugeot 2008
odstotek doseženih točk: 66,4 %

Peugeot je določene stvari v zadnji generaciji svojih modelov totalno izpopolnil. Na primer notranjost s krasnimi materiali in odlično izdelavo, seveda se na kakšnem mestu najde trda plastika, se v tem segmentu itak povsod, večinoma pa je vse mehko in prijetno.

Pravzaprav celo tako odlično, da mu večina pri notranjem počutju v tem pogledu težko sledi, tudi sam izgled voznikovega delovnega prostora je odličen. Sedeža spredaj sta vrhunska in le še juku smo pri udobju spredaj namenili vse točke, sprednja dva potnika se bosta v 2008 namreč ves čas počutila odlično, notranjost je tudi dovolj zračna, zadaj je več prostora kot v mokki, še vedno pa pri vstopanju moti visok prag. Ko se boste enkrat spotaknili ob njega in dejansko zlezli na zadnjo klop, hudega ne bo. 2008 ni med najbolj prostornimi in njegov prtljažnik kljub litrom na papirju pogoltne manj od najboljših, vseeno pa ne deluje tako 'zaprto' kot juke in mokka.

Vozniško je sicer dokaj prijeten, a z umetnim krmiljenjem manj vabi k hitrejši vožnji. Totalno nenaporen je in zato všeč marsikomu, zmoti edino i-cockpit, ker gre za sistem manjšega volanskega obroča in merilnikov nad njim, ne pa klasično pred njim, zato nanje vsak voznik ne vidi dobro. Čez palec bi rekli, da skoraj polovica članov ocenjevalne žirije s samim položajem ni najbolj zadovoljna in nad tem jamra. Kar sploh ni zanemarljivo. Kot zanimivost, avto je tudi najdaljši med vsemi na tem testu, pa kljub temu ne dosega praktičnosti najboljših.

+ vrhunsko notranje okolje, odlična sedeža, simpatičen motor

- povprečen pri udobju in dinamiki, i-cockpit je slaba rešitev

10. mesto: suzuki vitara
odstotek doseženih točk: 68,4 %

Na desetem mestu je pristal avto, ki je blestel v kategoriji cena, najslabše pa se je odrezal pri nedoločilnikih, ker zaradi svojih let ni več tako zaželen. Ampak če so vam bolj všeč avti stare šole brez tečnih modernih domislic, bo prav ta najboljši za vas.

Vitara je na nekaterih področjih fantastična, na drugih pa se ji leta že konkretno poznajo. Na primer pri osrednjem zaslonu s totalno zastarelim in počasnim vmesnikom, ki je občasno tako počasen, da se boste spomnili vašega pametnega telefona iz leta 2005. Ne prepriča niti z določenimi materiali, ki so vse prej kot fini na otip, kljub temu pa lahko pohvalimo kakovost izdelave, ker med vožnjo prav nič ne škripa ali poka in malo bolj robustni materiali tudi lepo sovpadajo z najbolj terenskim karakterjem med vsemi tokratnimi avti. Štirikolesni pogon ima lahko samo še yaris cross, a je edino vitara res terenska, če boste zahtevali. Recimo temu tržna prednost, ki vsem ne bo pomenila veliko, nekaterim pa vse.

Obenem moramo pohvaliti motor, je daleč najbolj prijeten med vsemi, štirivaljnik lepo zveni, ne cuka, se rad zavrti, je dovolj poskočen, sicer s porabo 5,7 litra ne med najbolj varčnimi, a je številka vseeno dovolj majhna, da lahko porabo celo pohvalimo, hibridni sklop pa ne teži z izklapljanjem in nam je zato všeč. Delno terenski karakter in delno EMŠO vozila pomenita tudi, da v vozniškem smislu posebej ne navduši, nagiba se bolj od večine tekmecev, obenem pa od njih ni bolj udobna. Na srečo gre za dokaj majhen in lahek segment vozil, zato ji oznake neudobna enostavno ne bomo pripeli.

+ dober štirikolesni pogon, odličen motor, dovolj prostora

- zastarela notranjost, slab vmesnik zaslona na dotik, povprečna voznost

9. mesto: hyundai bayon
odstotek doseženih točk: 71,5 %

Kar nekaj teh malih križancev je bilo pred kratkim prenovljenih, tako da smo očitno izbrali ravno pravi čas za test. Bayon je med njimi in v času testiranja je bil prenovljeni še tako zelo nov, da zanj do zadnjega trenutka še nismo imeli cene.

In od njega smo vsi pričakovali veliko, potem pa nekajkrat med samimi merjenji kar pošteno zasopihali, ker so nas stvari pustile hladne. Ergonomiji spredaj ne zamerimo veliko, je načeloma vse skupaj kar dobro in prostora je dovolj, so pa materiali in sam dizajn podpovprečni. Vse je trdo in barvno suhoparno, sicer dobro izdelano in nič ne škripa, so pa materiali med najmanj impresivnimi. Ne le za pogledati, tudi na otip, povsod je le trda plastika. Pohvalimo ga lahko zaradi prostornosti, okolje je zračno in spredaj se sedi dobro, zadaj pa manjka nekaj udobja, čeprav je samega prostora dovolj, saj klop ni posebej udobna.

Motor lahko pohvalimo, je lepo prožen in zvočno prijeten, po varčnosti pa v zgornjem delu spektra, sicer še vedno to pomeni le 5,7 litra, a nekateri znajo bolje. Glede na to, da je čisto svež, je jasno dodobra založen tudi z asistenčnimi sistemi. Če vam to pomeni veliko, je od njega boljših le malo, hkrati pa to pomeni, da med vožnjo precej jasno in glasno piska, pogosto vleče volan malo po svoje, večino stvari je mogoče izključiti, če vas bodo motile, a je to potrebno storiti pred vsako vožnjo posebej. Nenavadna oblika je lahko plus ali minus, to se odločite sami, predvsem nas je skratka razočarala notranjost in tudi pri nedoločilnikih ni ravno blestel.

+ dober motor, uporabna notranjost

- nadležni asistenčni sistemi, suhoparno voznikovo okolje

8. mesto: ford puma
odstotek doseženih točk: 72,5 %

Če bayon ni dobil toliko točk pri nedoločilnikih, ki so naše subjektivne ocene, jih je pa zato skoraj največ dobila osmouvrščena puma. Ta nam je bila že od nekdaj všeč tako po izgledu kot po voznih lastnostih.

Zadovoljevanje zahtevnejših voznikov Ford obvlada in puma je za peljati zelo prijetna, smo pa na dinamičnem slalomu hitro opazili, da vseeno ni najbolj dinamična v skupini in bili nad tem precej presenečeni. Vseeno to pomeni, da boste v vožnji z njo uživali in tudi litrski turbobencinski motor je že toliko let v številnih fordih, da čez njega ne moremo udrihati. Je dober, sicer zvočno kar robat, a obenem dovolj prožen in prijeten. Puma je čisto sveža in komaj po prenovi, ampak ravno zaradi tega malo vihamo nos.

Veliki zasloni so že v redu in precej pregledni, je pa s tem izgubila nekaj klasične uporabnosti z gumbi, prav zares pa nas je zmotil volan, ki je oglat in ne okrogel pa še totalno prevelik. In sploh ne paše v avtomobil. Ergonomija je sicer v redu in izdelavi ničesar ne očitamo, niti ne počutju spredaj in zadaj, ker je kabina precej prostorna, prtljažnik pa kljub velikim številkam v tehničnih podatkih bolj povprečno prostoren, čeprav pa z izjemno uporabno luknjo spodaj, kamor lahko spraviš marsikaj umazanega ali mokrega. Spet, to je stvar, ki bo nekaterim izjemno pomembna in jo boste s pridom uporabljali, spet drugi pa nanjo niti pomislili ne boste. Puma se je odlično odrezala tudi na področju asistenčnih sistemov.

+ moderna notranjost, uporabno dvojno dno prtljažnika, prijetna voznost

- prevelik in oglat volan, robat motor

7. mesto: renault captur
odstotek doseženih točk: 73,2 %

Esprit alpine je to, renault captur z najboljšo opremo. Brez skrbi, celoten segment smo pri cenovni primerjavi izenačili z opremo in motorji, da smo primerjali jabolka z jabolki, zato pri cenah nismo upoštevali točno teh avtomobilov, ker v tem niso primerljivi.

Nekoč za našega Anžeta daleč najslabši nov avtomobil je v drugi generaciji in še po prenovi postal v resnici zelo dober. Sicer še vedno ni vozniško posebej zanimiv, niti ne zato, ker ni posebej dinamičen, itak nekaterim umirjen karakter pomeni celo več in ne pilite zavojev ob vsaki priložnosti. Bolj zmoti nekoliko anemično krmiljenje s slabimi povratnimi informacijami, bi bilo boljše z nekaj več mesnatosti in to tudi pri umirjeni vožnji.

Sicer mu veliko ne moremo zameriti, mogoče malo pri ergonomiji, ker se skoraj vse upravlja preko zaslona in bi bilo kakšno fizično stikalo dobrodošlo, je pa dobro izdelan, dovolj prostoren in nasploh prijeten. Ker je povsem nov in svež, je tudi asistenčno dodobra založen, sicer pa naj velja načelo, da je v tem avtomobilu potnikom namenjeno veliko udobja, prtljagi pa povprečno odmerjen prostor. Na isti platformi kot captur, ki se imenuje CMF-B, sta izdelana tudi naslednja dva avta, pa boste videli, da so si med seboj vseeno lahko precej različni.

+ asistenčno bogat, veliko udobja za potnike

- nekomunikativno krmiljenje, povprečna ergonomija

6. mesto: nissan juke
odstotek doseženih točk: 73,4 %

Smo rekli na začetku, da so nekateri avtomobili bolj specifični od drugih in juke je takšen. Za družine ne bo najboljši, za samske ali pare pa odličen.

Njegov prtljažnik je skupaj z avengerjevim daleč najmanj praktičen, sedenje zadaj ob zajetnih sprednjih naslonjalih, majhnih stranskih steklih in ne najbolj udobni klopi na daljših poteh ne bo navdušilo. Tudi zato ne, ker prostora za stopala zadnjih potnikov pod sprednjima sedežema skoraj ni in posledično položaj sedenja ni najboljši. Majhna vrata druge vrste obenem pomenijo, da je odprtina majhna in dostop do klopi manj udoben, v primeru, da boste na zadnja sedeža nameščali otroška sedeža, veselja v vaših očeh ne bo. Prtljažnik? Ja, številke v litrih so eno, praksa pa drugo in postavljanja najrazličnejših kovčkov se je prtljažnik juka branil bolj od ostalih in vanj smo naložili najmanj.

Kje torej blesti? Pri samem izgledu vsekakor, je eden najbolj atraktivnih predstavnikov segmenta, zato mu le namenite še zanimivo barvo. Ni pa to edino področje, kjer je super. Samo še peugeot 2008 si je za sprednja sedeža zaslužil vse mogoče točke in tukaj se sedi krasno. Ergonomija štima, juke je vozniško drugi najbolj dinamičen in navihan predstavnik tokrat, pa še porabil je drugi najmanj. Ga priporočam za dva potnika, za družine nikakor. Pri motorju imamo sicer malo mešano mnenje, hibridni sklop je sicer učinkovit, a včasih pri pospeševanju kar predolgo traja, da konkretno potegne.

+ simpatična zunanjost, odlična sprednja sedeža, majhna poraba goriva

- precej nepraktičen in neprostoren, malce poseben pogonski sklop

4. mesto: mitsubishi ASX
odstotek doseženih točk: 73,5 %

Zanimivo je, da sta si lahko tehnično identična avtomobila vseeno različna, pa čeprav v malenkostih. ASX je namreč kopija capturja z malo drugačnimi paketi opreme in masko.

Zato pričakujte enake vozne lastnosti, enako porabo in enako tečna ter z zadrgo težko dosegljiva sidrišča isofix, ki so nočna mora, če večkrat nameščate otroške sedeže, oziroma nepomembna lastnost, če je sedež ves čas tam. In hkrati v obeh primerih pričakujte veliko prostora zadaj, za kolena praktično največ in ne manjka ga niti za glavo. ASX ima precej zračno kabino in udobne sedeže spredaj ter zadaj, zato je kot družinska izbira lahko precej zanimiv avtomobil. Tudi izdelavi ne oporekamo in prišepnemo lahko še, da nam je bila tokratna kombinacija tkanine in dodatkov na armaturni plošči bolj všeč kot pri zelo bogato opremljenem capturju.

V bistvu je ASX kot nekakšen piflar. V ničemer posebej ne izstopa in na cesti se za njem ne boste ozrli, pa čeprav je oblika po svoje precej simpatična. In znotraj je postal zelo prijeten, tudi tukaj smo dejansko pogrešali le kakšno fizično stikalo več, ker je vmesnik zaslona le povprečno intuitiven. V resnici je med capturjem in ASXom razlika samo 0,3 odstotka točk, kar je res zanemarljivo, seveda pa večje nismo pričakovali, ker sta avtomobila praktično identična. A karakterno dovolj različna, da bosta privabljala vsak svoje kupce.

+ prijetna notranjost, veliko prostora

- malce anemično krmiljenje, povprečna ergonomija

4. mesto: toyota yaris cross
odstotek doseženih točk: 73,5 %

Enako število točk kot ASX je dosegla toyota yaris cross, pa čeprav sta si avtomobila vseeno precej različna. Ena od nadlog yarisa cross je njegova cena, po prenovi je namreč na voljo le še z utemeljeno dražjim hibridnim pogonskim sklopom.

Klasični bencinski motor z nižjo ceno se je poslovil in nekaj izgubljenih točk na tem področju je botrovalo dejstvu, da ni med vodilno trojico. Čeprav ima hibridni sklop veliko vrlin, ena najbolj pomembnih je nedvomno majhna poraba goriva, pa je pri uporabi specifičen in ob močnem pospeševanju občasno nadležno glasen. Sicer redko in ne za dolgo, a vseeno motorju simfoničnega zvoka ne pripisujemo. Kot rečeno, sta njegovi najboljši lastnosti ravno učinkovitost in skromna žeja, na testnem krogu je cross s 4,6 litra povprečja porabil manj od voznika, ki je pil vodo, in je bil obenem daleč najbolj varčen med vsemi.

Nasploh pa je yaris cross zelo prijeten avtomobil, ergonomsko dovolj dober, sedeži so fajn spredaj in s prekratkim sedalnim delom zadaj, ker je dokaj oglatih linij, ne manjka niti prostora. Pravzaprav je med najbolj uporabnimi v segmentu, tudi prtljažnik je velik, čeprav glede na tehniko ne bi mislili tako. Pa je kljub temu pogoltnil skoraj največ prtljage, zanemarljivo ni niti dejstvo, da je yaris cross lahko na voljo s štirikolesnim pogonom. Za peljati nam je bil zelo všeč in vemo tudi, da bo deloval dlje, kot bo veljalo vaše vozniško dovoljenje. To pa tudi nekaj pomeni.

+ uporabna notranjost, vozniško prijeten, odlična ergonomija

- prekratek sedalni del zadnje klopi, specifičen pogonski sklop

3. mesto: seat arona

odstotek doseženih točk: 74,2 %

Marsikateri avto na tem testu bi se lahko učil od arone. Je skoraj najstarejša, pa še vedno totalno zakon, ker je očitno njena osnova že od začetka res dobro premišljena.

Dokaz, da starejše ni nujno slabše, je že v tem, da arona med vožnjo ne piska nadležno in je bila tokrat še edina brez sistema za opozarjanje na omejitve, ki je dandanes zahtevan pri vseh novih avtomobilih. Da ga ni, deluje prav blagodejno, arona pa je tudi skoraj edina, ki manj navdušuje z neštetimi zasloni, ampak se raje odkupi z enostavnostjo in praktično popolno ergonomijo, kjer je vse pri roki. Osrednji zaslon je namreč kljub temu dovolj velik, da postreže z vsemi potrebnimi informacijami, ni pa zapleten in poln podmenijev, zato se ga boste hitro navadili. Nasploh je ergonomija fantastična, ker je veliko klasičnih stikal, veliko je odlagališč in spredaj se sedi zelo dobro.

Pri materialih je povprečna, pri izgledu s pravo opremo dokaj zanimiva, res navduši pa še v dveh kategorijah: pri praktičnosti, ker kljub skromnim dimenzijam ponuja skoraj največ uporabnega prostora in veliko udobja za vse potnike, tudi tiste zadaj, in s svojimi voznimi lastnostmi, ker je najbolj navihana in dinamična, najbolj lahkotna, in če boste želeli, bo med zavoji poplesovala v ritmu asfalta. Pa hkrati sploh ni pretrda ali naporna, eden najbolj vozniško enostavnih avtomobilov tokrat je. Motor je tudi dober, samo 5,4 litra je porabil na testnem krogu, hvalimo ga še zaradi zmogljivosti.

+ vozniško dinamična, vrhunska ergonomija, ogromno prostora

- zadržana na pogled, povprečni notranji materiali

2. mesto: volkswagen T-cross

odstotek doseženih točk: 75,9 %

Če je Volkswagen v svoji skupini včasih veljal za boljšega od Škode in Seata, vedno očitno ni tako. Z manj zanimivo barvo bi bil ta zunaj najbolj suhoparen, ne le v omenjeni trojici, ampak kar med vsemi tokratnimi predstavniki.

Si predstavljamo, da bi bil odličen avtomobil za detektiva, ker se za njim noben ne bi ozrl dvakrat. Znotraj oblikovno in karakterno vleče vzporednice z zunanjostjo, tudi tukaj namreč ne dvigne srčnega utripa, vseeno pa si zasluži pohvalo, in sicer na račun uporabnosti. Na zadnji klopi se sedi udobno, stopala imajo veliko prostora pod sprednjimi sedeži, nad glavo ga boste imeli potniki na zadnji klopi dovolj, T-cross in nekateri ostali skratka dokazujejo, da so lahko celo prvi avtomobil v družini, ker prostorske stiske ne bo. Niti ne v prtljažniku, ta je dovolj pravilnih linij in oglat, da je še kako uporaben, manjšo težavo mu delata le še druga dva predstavnika istega koncerna, ker sta vsaj enako prostorsko sposobna.

In za peljati je točen kompromis med malo bolj okornim kamiqom in ultralahkotno arono. Spet je na vseh področjih zelo dober avtomobil s prijetnim voznikovim delovnim prostorom, njegova največja težava pa je zadržana in dolgočasna oblika, če želite bolj izstopati. Zato je seveda na področju nedoločilnikov dobil manj točk, saj srčnega utripa ne dviga, je pa povsod drugod skoraj najboljši.

+ odlična ergonomija, ogromno prostora, dober motor

- dolgočasen zunaj in znotraj

1. mesto: škoda kamiq

odstotek doseženih točk: 77,4 %

Pred štirimi leti je bil kamiq zmagovalec testa PRIMA. In še vedno je v določenih pogledih eden najboljših; parametrov, kjer je odličen in boljši od drugih, je dovolj, da bi spet odpiral penino in jo zlival po ostalih, če bi znal.

Kje je torej odličen? Začnimo pri prostornosti in uporabnosti. Tukaj mu arona diha za ovratnik, a je kamiq še vedno za odtenek bolj prostoren, ker je tudi dobrih deset centimetrov daljši in daljše je prav tako njegovo medosje, pa čeprav gre za enako platformo. Škoda prostorsko učinkovitost obvlada pri vseh svojih modelih, povsod in vedno navdušijo tudi pametne rešitve simply clever in že smo pri naslednji kamiqovi vrlini, in sicer notranji ergonomiji. Tej do popolnosti ne manjka veliko in čeprav za pogledati ni tako drzna kot na primer notranjost nissana juke, z uporabniškega vidika pripomb nimamo. Veliko je odlagališč, dovolj klasičnih stikal, izdelava je dobra, pa čeprav materiali le malo nad povprečjem, preglednost štima, varnostnih sistemov je dovolj in motor je dober. Enak kot v preostalih dveh vozilih skupine, dovolj prožen in prijeten.

Z bogato opremo kamiq niti izgleda ne dolgočasno, čeprav se zavedamo, da je bolj osnovni manj privlačen, v času testa je bila tudi cena novega kamiqa izjemno privlačna. Edini pomislek gre dejansko le vozniški lahkotnosti, kjer je kamiq precej bolj okoren od dinamične arone, okornejši je tudi od T-crossa. Ne veliko, ker gre za segment dokaj majhnih vozil, pa še enkrat poudarjamo, da tudi kamiq med vožnjo ni neroden. Če potrebujete res veliko prostora v prtljažniku in udobja zadaj, pa boljšega ni.

+ izjemno uporaben, odlična ergonomija, prijeten motor

- vozniško malce okornejši, zadržana oblika