Kaj dosti o tovarni nima smisla razlagati. Tovarna pač. Stroji brnijo, delavci hitijo in zdi se, da se delo nikoli ne ustavi. Lahko povem, da v tej tovarni vozil ne izdelujejo, izdelujejo pa vse vrste pogonskih strojev, od najmanjših štirivaljnikov, do največjih osemvaljnikov za znamko Infiniti. Tudi hibridne sklope izdelujejo, zmorejo pa reciklirati kar 95 odstotkov vseh surovin. Lahko povem še, da bolj čistega proizvodnega obrata še nisem videl, a me to ni tako presenetilo, ker so Japonci nasploh mahnjeni na čistočo. Je bila pa zbirka razstavljenih motorjev vsekakor fascinantna, še bolj pa tisto, kar je sledilo.
V sklopu tovarne je tudi poseben del, kjer sestavljajo motor za model GTR. Ker je slednji njihov paradni konj, so razmere in zahteve na povsem drugačnem nivoju. Vse skupaj se namreč dogaja v takoimenovani čisti sobi. Ta ima nekoliko višji tlak, zaradi česar prašni delci ne pridejo vanjo, vsi delavci so oblečeni v posebne obleke, ki preprečujejo nastajanje statične elektrike, vsi stroji pa so električno gnani in čim bolj čisti.
Še bolj zanimiv je postopek sestave motorja, pri katerem zahtevajo tolikošno natančnost, da je ne zmore noben stroj, zato neverjetno izurjeni delavci pomembnejše elemente sestavljajo ročno. Imenujejo jih 'takumi', v prevodu mojster, da postaneš to, pa je treba motorje sestavljati vsaj deset let. Če si resnično dober, te pošljejo na posebna mednarodna preverjanja in usposabljanja in šele potem lahko postaneš 'takumi'. Le štirje so v tej tovarni, ki so dovolj dobri za motor nissana GT-R.
Kako zelo vrhunski so, vam lahko pove dejstvo, da imajo 5-odstotni dovoljeni odmik od deklarirane moči motorja, a so vedno znotraj enega odstotka. Višino odmika ventilov nastavljajo ročno na nekaj mikronov natančno, glavo motorja pa privijejo na 3 Nm natančno. V bistvu jih je bilo zelo zanimivo opazovati, ko veš, da gledaš prave strokovnjake, ki so obenem zelo preprosti in skromni. Ob kopici zanimivih podatkov so povedali še, da nosilci motorja tako dobro blažijo premike, da se pokrov motorja ne trese niti takrat, ko se motor vrti s 5000 vrtljaji v minuti. Smo preverili in drži.
Obenem smo si ogledali še tovarno Nismo, kjer celo običajne modele (micra) spreminjajo v dirkalnike. Oziroma vsaj v hitrejše različice, nekatere pa dejansko v prave surove dirkalnike, kakršen je GT-R nismo, o katerem si nekaj več lahko preberete tukaj. Lahko povem le, da sem notri videl kup vozil, ki bi jih takoj imel doma, in celo testiranje neznanega motorja smo si na hitro lahko ogledali. Preden sta možaka s slušalkami postala nervozna, ker smo toliko slikali in snemali.
Po ogledu tovarne, nas je Nissan povabil še v center zgodovine, kot mu pravijo. V posebno garažo, kjer je razstavljenih do štiristo vozil, ki so jih večinoma prispevali kar nekdanji lastniki sami. Garaža je žal zaprta za javnost in smo imeli dejansko precejšnjo srečo, v bistvu celo privilegij, da smo si jo lahko ogledali. In smo imeli kaj videti...
V njej so namreč razstavljeni vsi zgodovinsko pomembni avtomobili. Recimo prvi avtomobil, ki ga je Nissan sploh izdelal, pa prvi avtomobil, ki so ga izdelali na Japonskem, a z ameriškimi sestavnimi deli. Meni se je zelo zanimiv zdel še električni avtomobil, star okoli 50 let, ki so ga takrat po dveh letih prenehali izdelovati, ker niso zmogli zagotavljati dovolj svinca za pogon. Je imel pa bojda kar dober doseg.
Ker fotografije povedo več od besed, vam povem le še, da so razstavljeni tudi vsi pomembnejši dirkaliniki, ker je Nissan Motorsport pač zelo močan in uspešen, vključno z nešteto različicami starejših in novejših modelov skyline, ki so meni osebno že od nekdaj najbolj zanimivi.
P.S. Fotografij žal ni veliko, ker smo hiteli, sem pa za vas pripravil še video. Ga bomo objavili kmalu.