Vožnja v mestu

Hyundai kona electric

Avtor prispevka: Matej Mihinjač

V pomladni seriji prispevkov z električno kono smo obdelali različne relacijske vožnje, da razbijemo vsaj ta mit, ker je večino še vedno strah samo tega, da ima takšen avto premajhen doseg.

Deli Natisni

Foto: Gašper Miš

16. 6. 2019 ob 19:00

Komentarjev: 1

Za konec pa nam je ostalo še mesto. Vreme je bilo bolj slabo, temperatura zunaj 14 stopinj, baterija polna in doseg na potovalnem računalniku 356 kilometrov. Iz prejšnjih prispevkov pa zdaj že dobro vemo, da je ta še kako odvisen od vožnje in je lahko v praksi manjši ali celo večji.

8 ur časa sem imel, da sem karseda izpraznil 445 kilogramov težko litij-ionsko baterijo v dnu kone electric. Ampak veljale so samo mestne ulice, kjer hitrost nikjer ne preseže 70 kilometrov na uro, večinoma pa je omejitev 50 ali celo manj. Veliko je speljevanj in ustavljanj in v tem primeru običajni avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem pogorijo na celi črti. Saj veste, vedno rečemo, da je na relaciji poraba recimo 5 litrov, na avtocesti 6, v mestu pa 8. Torej veliko. Kaj pa se zgodi pri električnem avtu?

Večino upravičeno skrbi tudi, kako bodo polnili svoj električni avto. Kdor ne živi v hiši, bo to že problem, dokler se stanovalci v blokih ne bodo skupaj dogovorili in šli v investicije za polnilnice. Pri novih blokih sicer tudi takšne stvari že upoštevajo, ne pa povsod. Je pa zanimiv podatek, da smo Slovenci drugi v Evropski uniji po odstotku enostanovanjskih hiš, pred nami so samo Hrvati, kar pomeni, da bi moralo pri nas biti praktično zanemarljivo malo težav s tem, kje bomo polnili svoj električni avto.

Veste, da je promet po onesnaževanju v Evropi šele na drugem mestu? Podatek je samo za emisije CO2, ki so v resnici samo način za obdavčevanje, ne pa realni onesnaževalec, ampak pustimo to. Na prvem mestu je energetika, takoj za prometom pa industrija. Torej se lahko proizvajalci avtov še tako trudijo in delajo čiste avte, pa bo to še vedno samo četrtina vseh emisij! Bi rekli, da to ni pa nič, ampak treba je postopoma spreminjati celoto, pa bodo rezultati nekoč pozitivni.

Prednost, na katero malokdo pomisli pri takšnem avtu, je predvsem enostavnost vožnje. Tišina je že eno, ampak to, s kakšno lahkoto se premika, je tisto, kar čisto vsakega navduši. Speljevanja so zelo hitra, ker se avto odlepi z mesta v trenutku, ko spustite zavoro. In ko pospešuje, to počne tako zvezno in z lahkoto, da se bodo klasični avti, kjer motor ropota in menjalnik vmes prestavlja, zdeli kot iz srednjega veka. V električni koni je samo ena prestava in vleče do končne hitrosti 167 kilometrov na uro, do 100 pa pospeši v 7,6 sekunde.

Namen teh prispevkov seveda ni, da hvalimo električne avte, kot da zdaj je pa to edino, kar lahko obstaja. Daleč od tega, bo še kar nekaj nafte zgorelo, preden se bomo vsi vozili s takšnimi avti. Je pa takšna kona super izgovor, da vam pokažemo, kako lahko brez skrbi vozite tudi na elektriko.

In končni rezultat? Po približno osmih urah neprestane vožnje sem naredil po našem največjem mestu 179,1 kilometra, v povprečju porabil 11,5 kWh na 100 kilometrov, kar je recimo nekje 2,5 evra na 100 kilometrov po povprečni enotni tarifi, in s takšnim načinom vožnje bi lahko po koncu svoje vožnje prevozil še 248 kilometrov, torej s polno baterijo po mestu 430.

Ampak, kaj sem zares ugotovil? Da bi moral avto polniti samo vsakih 14 dni, če bi povprečno na dan prevozil 30 kilometrov. In koliko jih povprečen Slovenec? 30!