Z amarokom v Maroku
aMaroko


Prva etapa po Evropi je bila dolgočasna kot malokaj! Pač, prevoziti je potrebno tistih 2 jurja in pol kilometrov do trajekta in to traja. In traja… Vmes sva zato raje naredila kratek postanek v Španiji in nato zgodaj zjutraj odrinila do Algecirasa na jugu, od koder pelje na drugo stran trajekt. Veličasten je pogled na Gibraltar, čez pa se lepo vidi črna celina. Vožnja s trajektom traja slabo uro, za 4,5 metra dolg avto in dve osebi pa je stala 264 evrov. Da je amarok skoraj meter daljši, k sreči ni bilo potrebno nikomur opravičevati. In ko sva priplula čez, še nisva bila v Maroku, temveč Španiji. In potem je prišlo tisto najlepše, urejanje dokumentov.
Uro in pol sva prebila na meji, da sem uredil papirje, pomagali pa so mi trije sumljivi tipi z 'uradnimi' značkami, ki so me na koncu stali 40 evrov. Ampak se splača, ker gre hitreje in imajo očitno nek fin skriti dogovor s policaji in cariniki.
Zjutraj sem upal, da je z amarokom vse ok, ker so se ponoči na parkirišču ves čas potikali čudni tipi, večer prej pa mi je lokalec takoj hotel prodati hašiš in sem ga podkupil z enim pivom, zaradi česar mi je obljubil, da bo pazil nanj. Z amarokom je bilo potem vse v redu, sem pa v naslednjem mestu, ki se imenuje Fes, spet skoraj izgubil živce zaradi vsiljivih domačinov. Vsak bi bil rad tvoj vodič in tudi če mu stokrat rečeš, naj gre stran, še kar sili vate. In po nekaj časa za to vsiljivost seveda zahteva še denar, tako da je pri nama z Anžetom na koncu zelo malo manjkalo, da ni prišlo do pretepa, zato se pazite prijaznih pomočnikov!
V Fesu, ki je bil včasih glavno mesto, je sicer največja medina v Maroku in baje največji urbani del mesta na svetu, kjer avtomobili nimajo vstopa. Velik del mesta je tako tudi pod Unescovo zaščito. Ni slabo, pravzaprav je navdušujoče videti toliko ulic in ljudi, je pa vse zelo umazano in polno potepuških mačk. Tako da je bila to bolj preizkušnja za naju, amaroka pa je glavno še čakalo! Prenočil je v garaži zraven hotela, kjer je cena 2,7 evra na dan, ampak ker je to velik avto, so si pač izmislili ceno 5 evrov. Ja, predvsem to je Maroko.
Pot na jug je krasna. Vozite se čez gorovje Atlas in vmes zamenjate vse mogoče pokrajine. Od prave zime na gorskih cestah, do ogromnih puščavskih planjav na 1500 metrih nadmorske višine, ki izgleda kot v Arizoni, potem gre cesta čez pravi kanjon in na koncu mimo ogromne oaze pripelje v puščavo, kamor si večina najbolj želi priti. Imam pa dve priporočili: prvo, obvezno imejte avto, ki ima notranje kroženje zraka, ker je večina maroških avtomobilov v tako obupnem stanju, da se boste za njimi zadušili. Od kakšnih se tako kadi, da izgleda kot da gorijo. In drugo, imejte konkreten avto kot je amarok. Z Anžetom sva se hecala, da sva uničila že šest navadnih avtomobilov, ko sva na kakšni luknji tako grdo poskočila, da bi pri recimo golfu odpadlo kolo.
Po celem dnevu sva zelo pozno v temi le prišla do Sahare! In v berberski vasi Merzouga našla krasno tradicionalno hišo gostov, kjer sva dva spala za 70 evrov, kar ni zelo poceni, ni pa tudi posebej drago, sploh glede na njihovo prijaznost in okolje, kjer se boste počutili kot pravi domačin. Lastnik naju je takoj sprejel kot prijatelja, veliko ga je zanimalo o Slovencih, ker nas pri njemu še ni bilo. In seveda naju je imel rad, ker sva imela s seboj pivo!
Za vodenje po poteh okoli sipin Erg Chebbi sem si najel vodiča, za katerega sem dal 40 evrov in pokazal mi je res veliko vsega, celo fosile, ki jih je vse polno na skalah in kamnih po puščavi. Pred potjo pa sem pri AMZS zamenjal še gume na amaroku in dal gor kar zimsko-letne, ker sem pričakoval praktično vse, od zime do poletja, čeprav jih sam ne maram preveč, ker niso res dobre ne poleti, ne pozimi. So pa ok na soli, ki jo najdete v oazi, tako da ne, tisto v videu ni sneg.
Zvečer smo v hotelu seveda skupaj zalili minulo avanturo in se dobro nasmejali na najin račun, no, že zjutraj pa je pot vodila nazaj proti severu, naslednja točka je bila Marakeš, v originalu Marrakech. Pot je bila spet prelepa, najlepša cesta do zdaj. Najprej je peljala čez kamnito puščavo, nato mimo mesta Ourzazatte, kjer so številni filmski studiji in kjer snemajo veliko filmov, potem pa se je spet povzpela na Atlas. Preko 2200 metrov nadmorske višine pelje, za ljubitelje vožnje pa je tam res izjemna cesta. V Marrakech sva prišla ponoči, vmes povozila eno mačko in skoraj dve uri porabila, da sva v labirintu ulic našla svoj hotel. In promet je tam v centru obupen. Pravil ni, ravnaš se bolj po občutku. Tisti, ki imate za volanom slabe živce, tam ne želite voziti, verjemite.
V dobrem tednu dni sva z Anžetom naredila skoraj 8 tisoč kilometrov, za kar moraš biti malo nor. Na zasneženi cesti sva uspela pridelati razpoko na šipi od nasprotnega avta, sicer pa je tudi folija kar dobro zaščitila pločevino pred afriškimi rokami in praskami. In umazanijo. Kakšnih 2.000 evrov boste porabili za takšno pot, vsem, ki imate dovolj časa in avanturistično žilico, pa jo nadvse priporočam. Sploh z amarokom, ki se je na tem doolgem testu krasno odrezal! Pa še kakšno dobro delo lahko naredite dol, čeprav imajo otroci veliko raje kot čokoladice denar!
Pon | Tor | Sre | Če | Pet | Sob | Ned |
28 | 29 | 30 | 31 | 01 | 02 | 03 |
04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 |
11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 |
18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 |
25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 |
nissan qashqai | 243 |
volkswagen golf | 204 |
renault clio | 181 |
volkswagen golf | 137 |
volkswagen T-cross | 123 |
Podatki veljajo za november 2020.
Letos je bilo v SLO prodanih 51.346 novih avtov.
Obljubimo vam, da ne bomo smetili!


















