Gredič, Ceglo

Volan gurman 12

Avtor prispevka: Matej Mihinjač

V Sloveniji greste težko bolj zahodno na dobro hrano, zato se za zadnji Volan gurman spodobi še v Brda. In za avtomobiliste bo zanimivo, da je najbližja pot do Cegla kar čez Italijo.

Deli Natisni

Foto: Miha Kokalj

1. 1. 2017 ob 18:30

Komentarjev: 0

Kadar je lakota, boste tako še bolj cenili Evropsko unijo in Schengen, da ni treba stati na meji, ki je po drugi vojni na silo razdelila pokrajino, znano predvsem po vinih in zadnjem času tudi vrhunski kulinariki. Zasluga gre sosednjemu Colliu, v zadnjih letih pa se na gurmanski zemljevid vidno vpisuje tudi Brda.

Celo eno avtomobilistično zanimivost sem našel v Grediču, in sicer je imel tam svojo lovsko rezidenco baron Anton Codelli, ki se je leta 1898 prvi pripeljal z avtomobilom v Ljubljano in smo ga Slovenci takrat častili skoraj kot boga. Kar predstavljajte si, če bi se danes nekdo pripeljal z neko zadevo, ki bi jo videli le po televiziji in komaj verjeli, da obstaja. Podobne, no, manj intenzivne, reakcije so sprožili tudi prvi hibridni avtomobili, ki so s svojo neslišno počasno vožnjo osupnili vsakogar. Še malo in bo to v prometu standard, je pa še vedno veselje sesti v hibridni lexus IS in se zapoditi v ovinke v Brdih. Navdušen bi bil tudi Codelli, ker je med drugim patentiral svoj električni vžigalni sistem za motorna vozila, pa bil je eden od pionirjev na področju televizije, zato bi imel danes samo odprta usta, ko bi videl vaš domači TV-sprejemnik.

Adi Blaško

Je pa skoraj gotovo tudi on občasno jedel in dvomim, da pol tako dobro, kot sem v njegovi nekdanji rezidenci sam. Za to je poskrbel mladi kuhar Adi Blaško, s katerim sva se pošalila, da bi Codelli danes tam verjetno najraje jedel nekaj domačega, kot je polenta z jajcem, in pil vino iz bogate kleti, v kateri je več kot 700 etiket! Že sama klet je prava paša za oči in si jo morate ogledati, če ste v bližini na izletu, čeprav sam pravim, da si morate vzeti nekaj več časa in poskusiti tudi njihovo hrano.

Meni so pripravili 5-hodni meni za 55 evrov, ki se je začel z atraktivnim pozdravom iz kuhinje: ocvrte kozice (gamberi), ocvrte klapavice (pidoči) na omaki iz majoneze in paradižnika, gaspačo z bučnimi semeni in bakala na paradižnikovem konfitu. Hladna predjed je bil creme brulee (krema iz sladke smetane in jajc) z limono, na njem pa sekanica (tatar) iz tune, rdeč kaviar ter hrenova omaka. Topla predjed so bili slastni ocvrti žepki, polnjeni s kozicami in jurčki, z omako iz čičerike, peteršiljevim oljem ter še eno ocvrto kozico v sredini. Pred glavno jedjo se je prilegel limonin sorbet na borovničevi omaki s čokoladno zemljo, vse skupaj prelito s penino (rose), vrhunec pa je bil file ribe korbel (ombrina) na kremi iz peteršiljevega gomolja, s korenčkom ter peteršiljevo espumo.

Brez sladkega ni šlo, zato sem mislil, da sem zaključil z lešnikovo peno z orehovimi drobtinami in mandarino s tapioko, vendar je prišla še 'odsladica' - kefirjeva strjenka z mareličnim prelivom, čokoladno zemljo, malino ter lističem zlata. Pravo baronsko novoletno kosilo torej, ki si ga ne smete privoščiti brez vrhunske vinske spremljave, za katero boste dodali še 17 EUR in uživali v opojnih rebulah in malvazijah.