Na voljo tako za Android kot iOS je na trgu prisotna že od leta 2015, v prenovljeni podobi pa od oktobra 2020. Do danes je bilo zabeleženih že več kot 160.000 prenosov, preizkusilo pa naj bi jo približno sto tisoč uporabnikov. Preko 65.000 jo uporablja redno, kar se zdi dovolj velik vzorec, da so pridobljeni podatki primerni za nadaljnjo uporabo, in dovolj velik, da lahko rečemo, da gre za ogledalo naših voznih navad.

Ker je javno dostopna aplikacija, ta ni namenjena le zavarovancem Zavarovalnice Triglav (pravijo, da jo uporablja približno 15 odstotkov njihovih strank - konec koncev lahko ti z varno vožnjo pridobijo do 25 odstotkov popusta pri zavarovanju mladega voznika, avtomobila in avtodoma. Lastniki motornih koles lahko pridobijo do 15 odstotkov popusta). Čeprav je prvotno namenjena slovenskim voznikom na slovenskih cestah (čemur pritrjuje podatek, da pri nas praktično ni cestnega odseka, ki ne bi imel zabeleženih vsaj nekaj DRAJV voženj), jo vozniki pogosto uporabljajo tudi v tujini. Zanimivo je, kako daleč od doma včasih beleži vožnje - v sosednjih državah uporaba aplikacije ni nič nenavadnega, tudi drugod po Evropi beleži kar nekaj voženj, nekatere pa prihajajo celo iz Severne in Južne Amerike, Afrike, Azije, Avstralije, skratka od povsod, celo s Havajev.

Med več kot 1,5 milijarde prevoženih kilometrov, kot jih je bilo do danes zabeleženih z aplikacijo (kar je skoraj toliko, kot če bi 40-krat obkrožili svet), je 30 odstotkov mestnih voženj, ostalih 70 odstotkov je bilo prevoženih drugod – predvsem na avtocestnem omrežju. Čeprav so uporabniki aplikacije statistično dokazano do 20 odstotkov bolj varni vozniki (podatki so pridobljeni na podlagi prijavljenih škodnih primerov in primerjani z vozniki, ki aplikacije DRAJV ne uporabljajo), pri Zavarovalnici Triglav opozarjajo, da so z njo vseeno zaznali že več kot 60 milijonov prekoračitev. Pravijo, da lahko vozniki veliko naredimo pri uporabi mobilnega telefona med vožnjo in upoštevanju hitrostnih omejitev. To sta tudi dva najpogostejša dogodka, ki ju s pridobljenimi podatki zaznavajo. Če so bili do danes ti podatki interne narave, jih zdaj anonimizirano predstavljajo s pomočjo novega spletnega orodja DRAJV Zemljevid. Gre za prvo takšno orodje, ki je javno dostopno na spletnem naslovu https://drajv.triglav.si/zemljevid.

Nekaj primerov pridobljenih in analiziranih podatkov najdete v galeriji, kjer na primeru ozemlja celotne države, prestolnice ter njenega strogega centra vidimo, kako velika je pojavnost določenega dogodka (bodisi prekoračitve hitrosti, premika telefona, pospeševanja, zaviranja ali pa sil v ovinku). Temnejša, kot je barva na zemljevidu, večja je pojavnost. Če na zemljevid pogledamo od daleč, ta še ni tako zgovoren, je pa zgodba precej drugačna, ko si tega pogledamo pobliže. Ko govorimo o prekoračitvah hitrosti, je kaj hitro jasno, da so v Ljubljani najbolj problematični razcepi Koseze, Kozarje, Malence in Zadobrova ter predori Golovec, Strmec in Šentvid, kjer je hitrost omejena na 80 ali pa 100 kilometrov na uro. Pri Zavarovalnici Triglav pravijo, da se jim zdijo še bolj zaskrbljujoče prekoračitve hitrosti v conah 30, kjer se pogosto nahajajo vrtci in šole, ob cestah in včasih tudi na njih pa so prisotni najbolj ranljivi udeleženci prometa.

Lep primer tega je prikaz analize voženj na Turjaku v občini Velike Lašče. Na tem zelo prometnemu odseku, kjer regionalna cesta pelje v neposredni bližini vrtca, obenem pa seka tudi šolsko pot, so od 1. januarja 2021 do 30. junija 2023 (obdobje merjenja prikazanih podatkov) namerili več kot 80.000 prekoračitev hitrosti. Na srečo DRAJV Zemljevid beleži le eno prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo. Na tej isti lokaciji je bilo obenem zaznanih še več kot 3.600 premikov telefona, ki so običajno povezani s telefoniranjem med vožnjo. Ob pogledu na zemljevid se zdi uporaba mobilnega telefona celo bolj problematična od prekoračitev hitrosti, saj tega vozniki uporabljamo praktično povsod, prekoračitve hitrosti pa so bolj omejene na nekatere kritične točke oziroma odseke.

Pri Zavarovalnici Triglav pravijo, da je predstavitev tovrstnega orodja le ena izmed novosti, obenem pa dodajajo, da se za prihodnost aplikacije DRAJV ni bati. Veliko je novih idej, v prihodnje (tudi s pomočjo umetne inteligence, ki bo zbrane podatke analizirala v smiselne celote) pa želijo dodati še nekaj novih funkcij, ki bodo tako ali drugače pripomogle k večji varnosti v prometu. Izpostavljajo funkcijo opozarjanja na približevanje nevarnemu odseku oziroma kritični točki ter možnost načrtovanja poti po najbolj varnih poteh (četudi bi z namenom tega poti trajale dlje). Ti funkciji bi omogočali podatki o preteklih prometnih nesrečah, drugi pa bodo bolj prav prišli pri avtomatizaciji reguliranja prometa (kot primer navajajo regulacijo avtocestnih omejitev z namenom zmanjšanja potovalnih časov). S pridobljenimi podatki bi lahko našli najbolj primerne lokacije za postavitev električnih polnilnic (tudi bencinskih črpalk), obenem pa bi lahko aplikacija služila še kot vodnik za družinske izlete (ta bi uporabniku priporočila izbiro slikovitih poti). Idej je torej veliko, je pa res, da aplikacije ne želijo zasičiti z vsemi možnimi funkcijami, saj bi lahko to imelo negativen učinek. Menijo, da je največja prednost DRAJVa še vedno ta, da je preprost za uporabo, obenem pregleden, predvsem pa koristen tako za voznike kot druge udeležence v prometu.

Uporabo mobilne aplikacije DRAJV kot novega spletnega orodja DRAJV Zemljevid bi priporočil vsem, ne le voznikom. Prva je lahko zabavna, s podatki, kakršna je trenutna omejitev hitrosti, tudi zelo koristna, DRAJV Zemljevid pa je zelo zgovoren in še kako uporaben. Pri Zavarovalnici Triglav menijo, da bo novo spletno orodje koristilo predvsem določenim organizacijam ter lokalnim skupnostim pri načrtovanju prometnih strategij. Za dolgoročno zagotavljanje varnosti prometa lahko veliko naredimo tudi na področju izobraževanja mladih (podobno kot s projektom Pasovček to že leta počne AVP). Po besedah govorcev (ki dodajajo, da zaradi velikega števila uporabnikov in s tem velikega vzorca, zunanjih podatkov, kot jih na primer beleži Google z aplikacijo Google Maps, ne potrebujemo), prisotnih na dogodku Z DRAJV podatki do varnejših poti, orodje za dosego cilja imamo, zdaj ga moramo le še s pridom uporabiti v praksi.