Medtem ko sta znamki Avallone in Lafer znani predvsem ljubiteljem britanskih avtomobilskih replik (avallone A-11 je replika MG-ja TF iz leta 1954, MP lafer pa predstavlja repliko MG-ja TD iz druge serije) je znamki Puma uspelo doseči mednarodno prepoznavnost, posledično so njene 4-kolesne izdelke prodajali tudi v nekaterih evropskih državah (Švica in Nemčija), V ZDA in Južni Afriki. Zgodba o znamki Puma se je pričela odvijati kmalu po zatonu brazilske podružnice znamke DKW, kjer so že leta 1964 prvič predstavili legendarni model malzoni GT, katerega oče je Genaro 'Rino' Malzoni, vplivni brazilski advokat in lastnik številnih tovarn sladkorja, ki se je zaradi 'debele denarnice' posledično lahko preizkusil tudi kot amaterski dirkač in konstruktor avtomobilov.

Usoda ni bila prizanesljiva do modela malzoni GT, ker se je njegova kariera navzlic začetnim uspehom v avtomobilskem športu zaključila že po samo 35. izdelanih primerkih tega simpatičnega kupeja z vgrajenim enolitrskim dvotaktnim bencinskim 3-valjnikom, ki je uporabniku lahko ponudil 44 kW (60 KM) pogonske moči. Za njegovo upokojitev je poskrbel novi lastnik (leta 1967 ga je prevzelo podjetje VW do Brasil) podjetja VEMAG (Veículos e Máquinas Agrícolas S.A.), ki je dobavljalo sestavne dele zanj. Posledično je moral Malzoni v proizvodnji modela malzoni GT implementirati novo vozno šasijo tedanje brazilske različice Volkswagnovega 'hrošča', ta sprememba je prinesla selitev pogonskega sklopa v zadek, istočasno pa tudi vizualno spremembo, ker je kasneje (proti koncu leta 1968) na novo rojena puma GT vizualno zelo blizu nekaterim ferrarijem iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, predvsem modelu 275 GTB.

Nato se je leta 1969 pojavila podobno oblikovana puma GT-4R, tudi v tem primeru so Brazilci ob konstruiranju tega športnega kupeja (izdelali so samo 6 primerkov …) uporabili veliko sestavnih delov iz regalov koncerna Volkswagen. Prve pume GT (prvo leto proizvodnje je prineslo samo 151 izdelanih primerkov …) je premikal 1,5-litrski Volkswagnov bencinski motor, ki je v kompaktnem kupeju in kabrioletu lahko mobiliziral 51 kW (70 KM) pogonske moči. Ker je puma zelo lahek avtomobil z maso v območju 750 kg ji je razpoložljivih 70 'konj' lahko zagotovilo vozno zmogljivost v območju ljudskega VW-porscheja 914/4. Kasnejše verzije modela GT/GTS, kjer so za osnovo uporabili vozne šasije modela brasilia (Volkswagnov brazilski model na platformi legendarnega karmann ghia kupeja z oblikovnimi poudarki 3-vratnega karavanskega evropskega modela 411/412), je premikal 1,6-litrski bokserski motor, ki je uporabniku po vgradnji v pumo lahko zagotovil 66 kW (90 KM) pogonske moči.

Tako motorizirana puma GT (dolžina: 4.000 mm, širina: 1.665 mm, višina: 1.200 mm, medosna razdalja: 2.150 mm, masa: 750 kg) je kompaktni pumi s karoserijo iz plastičnih mas lahko zagotovila zelo solidne pospeške (0-100 km/h: 11 sekund) in solidno končno hitrost (180 km) v rangu tedanjega dejansko premijskega 6-valjnega BMW-ja 320 (90 kW/ 122 KM, modelno leto 1979). Za majhno razširjenost pume GT je poskrbela tudi njena prodajna cena, ker ste si v Braziliji za odšteti denar lahko kupili dva nova 'hrošča', posledično je v približno desetih letih proizvodnje nastalo okrog 18.000 primerkov modela puma GT/GTE/GTS/GTC. Največ izdelanih pum je pristavo v ZDA, Južni Afriki in Gvatemali.

Ob tej priložnosti se moramo spomniti še dveh modelov znamke Puma, ki pa nista nikoli dosegla popularnosti prvotne pume GT in njenih izpeljank. Govorimo pa o modelu GTB (1974-1987, izdelanih približno 700 primerkov) in pa o modelu GTB/S2 (1978–1983, izdelanih skoraj 900 primerkov). Zadnji izdelani primerki avtomobilov znamke Puma (izdelali so samo 25 primerkov) nosijo modelno oznako P-018 (1981-1987). V bistvu gre v tem primeru samo za modificirane predstavnike kupejev iz serije GT.