Z ustvaritvijo giulie super R 270 je Britancem uspelo ustvariti zelo zmogljivo in istočasno še dovolj udobno in originalno izvedeno potovalno limuzino, ker so se ob dodelavi že zdavnaj kultne limuzinske giulie (dolžina: 4216 mm, širina: 1560 mm, medosna razdalja: 2515 mm) iz serij 105/115 (1962-1977) lotili predvsem izboljšav podvozja in vgradnje bolj zmogljivega pogonskega sklopa, medtem ko ostajata zunanja oblika vozila in notranjost potniške kabine bolj ali manj nespremenjena. Kot glavno posebnost velja izpostaviti na novo zasnovano podvozje, ki je izdelano iz titana in aluminija, zmogljivejši zavorni sistem (300- milimetrski zavorni diski spredaj in 267-milimetrski zavorni diski zadaj) ter pokrov motorja iz ogljikovih vlaken v kombinaciji z lažjimi kabinskimi stekli, posledično se takšna alfa lahko pohvali z lahkotnostjo (neto masa vozila v območju 900 kilogramov), ki jo današnje 'zavaljene 4-kolesne krave' niso sposobne realizirati, kot pravo prednost pred današnjimi, tudi čedalje večjimi avtomobili pa Harris omenja tudi alfino kompaktnost v pogledu širine, ker vam ta lastnost lahko zagotovi več manevrskega prostora na cesti.

Za piko na i pa poskrbi vgrajeni 2,3-litrski, prav nič prisilno polnjen bencinski štirivaljnik, ki vas bo očaral z voljo do življenja, ker se lahko zavrti do dejansko športnih 7000 vrtljajev v minuti in ob tem ustvari zvočno kuliso, ki vam jo ne more predstaviti noben prisilno polnjen 'traktor' (turbodizelsko gnano vozilo) z zvokom 'šivalnega stroja', ki po navadi omaga že pri prav nič športnih 5000 vrtljajih v minuti. Končni izplen motorne moči pri omenjenih 7000 vrtljajih v minuti je spoštljivih 179 kW (243 KM) pogonske moči, posledično s takšno alfo z lahkoto parirate medijsko opevanemu in veliko bolje 'rejenemu' BMW-ju M2 (masa vozila v območju 1,8 tone …), ki je povrh vsega tudi občutno močnejši (338 kW/460 KM) od lahkotnega britanskega 'restomod' izdelka, ker konji niso vse, sploh pa v primerih, ko je avtomobil že enostavno pretežak, da si sploh še zasluži predikat 'športni'. Med normalnimi ljudmi (recimo v letalski, navtični in kolesarski industriji …) si oznako športno zasluži samo nekaj kompaktnega in lahkega, v avtomobilski industriji pa v sedanjih časih velja slaboumna ugotovitev, da so čedalje težji in čedalje večji avtomobili 'športni', ker gospodje in dame, ki opisujejo avtomobile ne razumejo razlike med športnim in zmogljivim avtomobilom, ne poznajo pa tudi pravila, ki pravi, da je avtomobil lahko športen, čeprav nima velike zaloge motorne moči, medtem ko za avtomobil z veliko zalogo motorne moči ne morete vedno trditi, da je športen. Takšen avto je lahko kvečjemu zmogljiv …