Gre za izjemno koristno 'nadgradnjo' vozniškega dovoljenje kategorije B, saj omogoča upravljanje vozila in priklopnika (oziroma skupine vozil) z največjo dovoljeno maso (NDM) do 4.250 kg (podrobneje v nadaljevanju). To sicer prinaša večjo fleksibilnost pri prevozu različnih vrst tovora, kar je še posebej uporabno za rekreativne in poslovne namene. Toda hkrati od voznikov zahteva obvladovanje najnujnejših spretnosti in znanj pri prevozu težjih priklopnikov, s tem pa zagotavlja večjo raven varnosti v prometu.

Vozniki lahko z opravljenim preizkusom prevažajo večje in težje tovore brez potrebe 'polnopravne' kategorije BE, kar omogoča večjo svobodo pri prevozu bivalnih prikolic, čolnov, konjev ... ter druge večje in težje opreme. Ta koda je posebej koristna tudi za voznike večjih električnih vozil, katerih največja dovoljena masa pomeni, da je lahko problematičen tudi priklopnik, ki ima nižjo NDM. Koda 96 tako omogoča dodatno nosilnost, ki je ključna za optimalno uporabo teh vozil. S takšnim vozniškim dovoljenjem kategorije B postane nabor vozil in priklopnikov, ki je dostopen za osebne in poslovne potrebe, naenkrat mnogo širši.

In kaj pravi zakon?

Zakon o voznikih (ZVoz-1) v dvaindvajsetem odstavku 62. člena sicer pravi: »Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti motorno vozilo te kategorije tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3.500 kg, a ne presega 4.250 kg, in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil, če se usposobi v skladu s petim odstavkom 37. člena tega zakona in opravi praktični del vozniškega izpita s tako skupino vozil ter ima v vozniškem dovoljenju z ustrezno kodo označeno pravico do vožnje take skupine vozil.«

Kategorijo BE pa definira zakon v svojem osmem odstavku 62. člena takole: »V kategorijo BE spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije B, ki mu je dodano priklopno vozilo, pri čemer največja dovoljena masa priklopnega vozila ne presega 3.500 kg in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil.«

Enostavneje, toda z obvladovanjem njunih veščin in znanj

Pridobitev Kode 96 zahteva predvsem manj stroškov in časa kot pridobitev kategorije BE, ki omogoča upravljanje skupine vozil z največjo dovoljeno maso (NDM) do 7.000 kilogramov. Seveda pa je cel proces tudi bolj enostaven – voznik mora opraviti vsaj devet ur praktičnega usposabljanja in seveda praktični del izpita. Poleg stroška priglasitve k izpitu (33 evrov) in takse (18 evrov) so to tudi edini stroški, poleg stroška usposabljanja. Če vaš učitelj vožnje oceni, da ste po predelanem minimalnem številu ur praktičnega usposabljanja (po devetih urah vožnje) pripravljeni na vozniški izpit, je potem strošek za Kodo 96 okoli 500 evrov (odvisno od cene učne ure v posamezni šoli vožnje). Seveda pa je končni strošek odvisen od tega, koliko kandidat že obvlada vožnjo priklopnika. Ocenjevalci vožnje pri Agenciji za varnost prometa opozarjajo, da je za nekoga, ki se res prvič srečuje z vožnjo priklopnika, devet ur absolutno premalo za suvereno vožnjo. In seveda za opravljanje izpita, čeprav se uspešnost opravljanja lahko primerja z visoko uspešnostjo na kategoriji BE.

Predvsem tudi zato, ker ni predvidene niti ene ure teoretičnega usposabljanja, v kateri bi učitelji predpisov lahko tudi teoretično poučili kandidate o pasteh in posebnostih – na primer o varnem nalaganju in pritrjevanju tovora, o tem se kandidatu sicer učijo na praktičnem usposabljanju, vendar brez predhodnega teoretičnega usposabljanja (več o tem lahko preberete v zelo poučni brošuri na tej povezavi).

Kako torej veste, da potrebujete (vsaj) kodo 96 za vožnjo priklopnika?

Izračun je pravzaprav dokaj preprost – če NDM skupine vozil (torej predvidenega vlečnega vozila in priklopnika) presega omenjenih 3.500 kilogramov, potem ste že kandidat. V homologaciji vozila ali v prometnem dovoljenju boste našli oznako za največjo dovoljeno maso vozila (NDM), temu pa prištejete še največjo dovoljeno maso priklopnika. Če je rezultat izračuna med 3.500 in 4.250 kilogrami, potem izpit kategorije B sam po sebi ni več dovolj in morate opraviti še usposabljanje in izpit za Kodo 96. Če pa rezultat seštevka celo presega 4.250 kg, potem pa se morate prijaviti za opravljanje izpita BE (in NDM priklopnika ne presega 3.500 kg). Slednja kategorija pa zahteva več časa in tudi denarja, saj vključuje tudi zdravniški pregled, teoretični del usposabljanja, (vsaj) 16 ur praktičnega dela ter seveda tako teoretični kot praktični del izpita.

Ob tem je morda smiselno izpostaviti še, da slovenska zakonodaja dovoljuje vožnjo lahkega priklopnika s kategorijo B tudi v primeru, če skupina vozil presega NDM 3.500 kilogramov, pod pogojem, da vlečno vozilo spada v kategorijo B. Povedano drugače – če vozite recimo večje kombinirano vozilo ali avtodom z NDM 3.200 kg, potem lahko brez skrbi pripnete na vlečno napravo (kljuko) še lahki priklopnik, četudi je seštevek NDM skupine vozil potem 3.950 kg.

Sicer pa se bo kandidat, ki se usposablja za Kodo 96, med usposabljanjem učil naslednjih veščin vožnje s priklopnikom:
· pravilnega pripenjanja in odpenjanja priklopnika, vključno s preverjanjem varnosti priklopne naprave in priklopnih elementov;
· spretnosti pri vzvratni vožnji in manevriranju s priklopnikom, kar vključuje vožnjo v ravni liniji, obračanje in parkiranje;
· izvajati osnovne varnostne preglede vozila in priklopnika, vključno s preverjanjem zavor, luči, pnevmatik in priklopnih elementov;
· osnov pravilne razporeditev tovora v priklopniku, da zagotovi stabilnost in varnost med vožnjo;
· prilagoditi način vožnje skupini vozil, upoštevajoč maso in dimenzije vozil, daljšo zavorno pot in drugačno dinamiko vozila s priklopnikom.

Kar nekaj težav imajo vozniki pri vožnji skupine vozil

Na sektorju za vozniške izpite pri Agenciji za varnost prometa sicer ocenjevalci opažajo, da imajo kandidati največ težav pri oceni skupine vozil, pri vključevanjih na glavno cesto in v krožišča ter pri prehitevanju. Včasih tudi ne znajo pravilno oceniti zavorne poti, ki je seveda daljša. Marko Bevc, višji svetovalec, pravi, da imajo vozniki težavo z oceno dimenzij priklopnika, ki je seveda lahko višja in širša od avtomobila, kar lahko privede tudi do napačnih ocen in poškodb (vožnja pod podvozi, pod štrlečimi balkoni, drevesi ...). In seveda: »Potem je tu še natovarjanje prikolice, razporeditev tovora, varovanje tovora ... Tu je kar nekaj težav, predvsem pri razporeditvi, živem tovoru, pa obremenitvi bivalnih prikolic itd.,« še razloži Marko Bevc.

V Sloveniji se sicer zadnja leta prijavlja na izpit za Kodo 96 v povprečju med 400 in 500 kandidatov, uspešnost opravljanja, pa je, kot rečeno, precej visoka in zelo blizu kategoriji BE. To na Agenciji pripisujemo predvsem dejstvu, da se na opravljanje priglasijo kandidati, ki to kodo res potrebujejo, so za opravljanje zainteresirani in seveda zavzeti.

Vsekakor pa v Agenciji za varnost prometa svetujemo vsem voznikom, tudi tistim, ki vozijo ali šele bodo vozili lahki priklopnik oziroma lahko vozijo priklopnik tudi z vozniškim dovoljenjem kategorije B, da imajo pred očmi vedno in najprej svojo varnost ter varnost drugih udeležencev v prometu in da zato pri eni od šol vožnje opravijo vsaj uro ali dve praktične vožnje s priklopnikom pod strokovnim nadzorom učitelja vožnje ali pa se obrnejo na centre varnih voženj, kjer bodo svoje znanje nadgradili z izkušenimi trenerji varne vožnje. Ti bodo odgovorili na številna vprašanja, opozorili na pomanjkljivosti in napake, predvsem pa strokovno svetovali pri vseh vprašanjih. Tako boste odrinili na pot mnogo bolj suvereni, oboroženi z nujnim in koristnim znanjem, hkrati pa boste v prometu vi, vaši bližnji in seveda vsi ostali tudi bolj varni.