Za odpoved prireditve, ki so jo odpovedali samo štiri dni pred njenim pričetkom, je poskrbela nemška 'zelena' političarka Brigitte Lindscheid. Očitno se je 'kulturni boj' proti fosilno gnanim avtomobilom, ki ga bijejo poslanci nemških Zelenih, sedaj preselil na področje starodobnikov. Eden (Sebastian Schäfer) izmed njihovih poslancev je pred kratkim celo predlagal ukinitev pravil, ki trenutno veljajo za pridobitev zelo cenjene 'H' tablice, istočasno bi nekateri Zeleni iz 'starodobniškega raja' izgnali vse masovno izdelane avtomobile, ker si določeni avtomobili po njihovem prepričanju zaradi velikega števila izdelanih primerkov ne zaslužijo naslova 'kulturne dediščine'. Ta naslov bi po njihovem pripadal samo dragim starodobnikom, izdelanim v manjših količinah. Histerija, ki jo okoli starodobnih avtomobilov zganjajo pri nemških Zelenih, predstavlja posledico dejstva, ki pravi, da je na nemških cestah čedalje več starodobnih vozil, posledično naj bi nemška davčna blagajna po njihovem mnenju zaradi tega vsako leto izgubila približno 170 milijonov evrov.

Nemški Zeleni so ob tem spregledali nekaj pomembnih dejstev. Za pridobitev cenjene 'H' tablice, ki v določenih primerih (predvsem v primerih vozil z veliko delovno prostornino pogonskih sklopov ter pri starejših dizelsko gnanih avtomobilih) res prinaša davčne ugodnosti nemškim lastnikom starodobnih avtomobilov mora biti vozilo staro najmanj 30 let, ob tem pa tudi odlično ohranjeno in v originalnem stanju. V takšnih primerih znaša povprečno odmerjena letna višina davka ob registraciji približno 192 evrov. Po mnenju nemških Zelenih lastniki starodobnikov na ta način goljufajo državo, poleg tega naj bi veliko lastnikov starodobnikov svoja vozila uporabljalo vsak dan. To seveda ne drži, vsaj če verjamemo statistiki organizacij kot sta TÜV in GTÜ, kjer so ob opravljenih tehničnih pregledih že večkrat ugotovili, da povprečni nemški starodobnik v enem letu ne prevozi več kot 1500 kilometrov, za razliko od modernih avtomobilov, ki v povprečju prevozijo približno 20.000 kilometrov na leto.

Schäfer je ob tem podal tudi opis tipičnega nemškega 'okoljevarstvenega grešnika' v obliki Volkswagnovega passata iz leta 1993, ki ga premika 2,0-litrski bencinski motor, vendar ob tem žal ni opravil domače naloge. Če bi jo, bi ugotovil, da se lastnikom takšnega avtomobila v Nemčiji ne izplača pridobiti 'H' tablice, ker bi zaradi nje vsako leto plačali celo višji davek (+ 45 evrov (približno)) kot ga plačujejo sedaj (približno 147 evrov). Poleg tega je pozabil tudi na to, da ima večina avtomobilov iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vgrajene katalizatorje, zato lahko govorimo o avtomobilih, ki izpolnjujejo predpise norm Euro 2 in Euro 3. Z njegovim predlogom se ne strinjajo niti predstavniki nemške Levice. Gesine Lötzsch pravi, da je nekdo, ki svoje vozilo uporablja 50 let, veliko bolj okoljevarstveno naravnan kot pa ljudje, ki 'morajo' zamenjati njihove avtomobile na vsakih 5 let. Poleg tega 'okoljevarstveni histeriki' pozabljajo tudi na to, so bili serijski avtomobili nekoč občutno manjši in lažji od današnjih 'zavaljenih krav', posledično jih ni razganjalo od pogonske moči, s tem pa je bil nižji tudi izpust CO2 emisij, ki je še vedno pogojen z velikostjo, odnosno delovno prostornino vgrajenega pogonskega sklopa.

Zato lahko stare avtomobile kot so prvotni fiat 500, Citroënov 'spaček', Renaultova 'katrca' in Volkswagnov 'hrošč', ki jih ne razganja od pogonske moči (v povprečju govorimo o tridesetih 'konjih'), dejansko označimo kot okolju prijazne, ker količina CO2, ki so jo na vsak prevožen kilometer sposobni ustvariti njihovi miniaturni (v primeru fiata in citroëna) pogonski sklopi ne presega 100 gramov. Kot dokaz velja omeniti tudi aktualno meritev CO2 emisij pri legendarnem modelu aristokratske znamke Rolls-Royce. Njihov silver ghost (1906–1926) iz leta 1913 se lahko pohvali z vgrajenim 7,5-litrskim bencinskim šestvaljnikom in približno 60 kW (82 KM) pogonske moči. Po aktualnih uradnih meritvah bo njegov pogonski sklop ob delovanju ustvaril približno 350 gramov CO2 emisij na vsak prevoženi kilometer in ob tem na vsakih 100 prevoženih kilometrov popil od 15 do 18 litrov bencinskega goriva. Aktualni 2,5-tonski land rover defender P525 z vgrajenim bencinskim 5-litrskim V8 motorjem, ki je seveda neverjetno 'eko' (pravljice aktualnega avtomobilskega marketinga), pa v podobnih okoliščinah ustvari 336 gramov CO2 emisij na vsak prevoženi kilometer.