Agencija za varnost prometa in Evropski svet za varnost v prometu jutri, 7. novembra 2023, prirejata mednarodno strokovno konferenco: »Alkoholne ključavnice – evropske prakse in napredne strategije za zmanjševanje vožnje pod vplivom alkohola«. Dogodek bo moderiral Miha Šalehar, uvodne nagovore pa bodo imeli poleg mag. Simone Felser, v. d. direktorja Agencije RS za varnost prometa in Antonia Avenosa, izvršnega direktorja Evropskega sveta za varnost v prometu, državni sekretar za infrastrukturo, mag. Andrej Rajh, državni sekretar za pravosodje, dr. Igor Šoltes in državna sekretarka za notranje zadeve, Tina Heferle.

Razprava bo potekala na temo možnosti uvedbe alkoholnih ključavnic kot dopolnilnega prekrškovnega ukrepa oz. rehabilitacijskega programa za osebe, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in so jim bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Navedeno predvidevata tudi Evropska uredba o splošni varnosti vozil, ki določa, da morajo biti od 6. julija 2022 vsi novi tipi vozil, od 7. julija 2024 pa vsa nova vozila na evropskem trgu opremljena z naprednimi varnostnimi sistemi, med katere sodi tudi tehnična predpriprava za namestitev blokirne naprave (alkoholne ključavnice) za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola ter Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2023 – 2030. Na konferenci bo predstavljeno tudi praktično delovanje alkoholnih ključavnic.

Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, ob začetku akcije izpostavlja: »Agencija za varnost prometa je pred dvema letoma naročila raziskavo javnega mnenja in sicer na segmentu splošne javnosti. Z raziskavo smo preverjali naklonjenost ukrepom za povečanje prometne varnosti. Namestitev alkoholnih ključavnic kot ukrep za voznike, ki so že vozili pod vplivom alkohola podpira dobre tri četrtine javnosti, namestitev alkoholnih ključavnic za poklicne voznike (prevozi potnikov, otrok) pa kar 88,6 %. Med nepodporniki najbolj izstopajo moški v starostni skupini od 31 do 45 let. Nižanje dovoljene stopnje alkohola v krvi na 0,0 promila je podprlo 54,0 % anketiranih. Med nepodporniki najbolj izstopajo moški, v starostni skupini od 31 do 45 let, vozniki osebnega vozila, osebe, ki imajo vozniško dovoljenje več kot 40 let in poklicni vozniki.«

V letošnjem letu do konca meseca septembra beležimo 8,5 % manj prometnih nesreč, 11,8 % manj smrti (15 umrlih), 13,4 % manj hudih telesnih poškodb (97) in 8,0 % manj lažjih telesnih poškodb (438) zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometih nesreč, kot v enakem obdobju lani. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je letos v smrtnih prometnih nesrečah znašala 1,14 promila. Vzroki za smrtne prometne nesreče alkoholiziranih povzročiteljev so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran/smer in nepravilno prehitevanje. Policisti so letos odredili 344.237 alkotestov, od tega je bilo 9.319 pozitivnih in 213 odklonjenih. Odredili so 1.166 strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 191 pozitivnih in 639 odklonjenih. Agencija za varnost prometa in Policija pozivata k odgovorni vožnji: »Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zaznavanje, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Da ne bi vse življenje obžalovali enega samega trenutka nepremišljenosti, bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola in drog odpovejte!«

Več popitega alkohola = večje tveganje za nastanek nesreče

Raziskave so pokazale, da se verjetnost povzročitve prometne nesreče že pri koncentraciji 0,5 promila podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Verjetnost se z višjo stopnjo alkoholiziranosti eksponentno stopnjuje. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat! V letu 2022 je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola (pod in nad dovoljeno mejo) ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 % vseh umrlih).

Odnos do alkohola in drog se za otroka začne oblikovati v družini

Lani je 7 mladostnikov v starosti od 15 do 17 let pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo. Najmlajši med smrtnimi žrtvami je štel le 15 let, bil je pod vplivom alkohola, in je prometno nesrečo tudi povzročil. Po ugotovitvah strokovnjakov postane skoraj polovica otrok, ki pričnejo piti v času osnovne šole, z alkoholom zasvojena, kar se lahko zgodi že po enem letu. Zaradi lahke dostopnosti do alkohola vsak četrti 17-letnik pije alkohol vsaj enkrat na teden. Varno domače okolje z zdravimi odnosi in odprtim pogovorom je za otroka in mladostnika zelo pomembno. Jasna sporočila staršev in skrbnikov vplivajo na otrokov razvoj in njegove življenjske odločitve. Odgovornost odraslih in zgled, ki ga postavimo, sta pri tem ključna.

Pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo

Z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice. Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav 'tunelskega vida', pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi zadnji žarometi na vozilih.