Scenarijev z avtomobilom v (globoki) vodi je lahko več in ni nujno, da gre vedno za nesrečo, zdrs s ceste, neprilagojeno hitrost, ... Lahko gre tudi samo za pozabljivost, malomarnost, nespretnost voznika. Ali morda napačno oceno situacije – recimo pri poplavah. In avto zdrsne v vodo, ki je lahko tudi zelo globoka, hitra, deroča. Možnosti za to je res malo, toda nedavna smrtna žrtev na Gorenjskem in avto v pristanišču v Izoli sta dokaz, da možnosti vendarle so. V takem primeru pri Agenciji za varnost prometa apeliramo – ostanite mirni in prisebni, saj se avtomobil v nobenem primeru ne bo potopil kot kamen. Plaval bo (vsaj) tako dolgo, da vam omogoči prisebno zapuščanje avtomobila. V veliki večini primerov tudi s kolesi navzdol.

Takoj zatem najprej odpnite varnostni pas in to zahtevajte tudi od ostalih potnikov. Če se je zaponka zataknila, takoj uporabite rezalnik varnostnega pasu – če ga seveda imate pri roki. To je še najbolj pomembno, če se je avto (recimo med drsenjem) prevrnil na bok ali celo na streho in ste na pasu 'obviseli'. V vsakem primeru se pred rezanjem podprite z eno roko oziroma se z eno roko oprite ob streho, da ne boste nekontrolirano padli, potem ko boste prerezali pas. Takoj zatem odprite okna ali vsaj eno, kolikor je mogoče, s čimer boste omogočili vodi, da postopoma vdre v notranjost. Tako pa boste lahko tudi odprli vrata, saj bo pritisk na vrata z obeh strani izenačen.

Če okna ne morete odpreti – ga razbijte!

Takoj zatem pomagajte še drugim potnikom v avtu, posebej otrokom, vendar šele potem, ko ste se prepričali, da ste naredili vse omenjeno. Zatem odprite vrata in pomagajte iz avta vsem v kabini, ter splavajte na površje, če je avto že tako globoko. Zagotovo pa velja, da je potrebno avto zapustiti še preden potone, saj se s tem možnost rešitve zmanjša.
Lahko zgodi, da zaradi tehničnih težav okna na boste mogli odpreti, tudi električni pogon le-teh bo deloval le še kratek čas po potopitvi. V tem primeru je idealna pomoč kladivo za razbijanje stekel (običajno sta rezalnik pasov in kladivo v enem kosu), s katerim razbijte bočna steklo (ali strešno okno). Vetrobransko steklo je namreč lepljeno in večplastno ter precej težja naloga. Če tega nimate, poskusite s kakšnim od kovinskih predmetov z ostrim robom, ki so vam pri roki. Uporabna alternativa je na primer kovinski nosilec naslona za glavo, ki ga izvlečete iz sedeža. Zato seveda pri Agenciji za varnost prometa svetujemo, da si ta koristen in cenovno sprejemljiv pripomoček, ki lahko reši življenje, vsekakor omislite v avtomobilu.

Tudi neškodljiv potoček je ob močnem neurju lahko hudournik

Ob poplavah se prav lahko zgodi, da je potoček, ki ste ga poznali, narasel do te mere, da je povsem neprevozen. Zato pri Agenciji za varnost prometa opozarjamo, da v takšnem primeru nikar ne poskušate na slepo prevoziti takšne vodne prepreke, ampak se najprej peš prepričajte, da je varno. Še bolj varno pa je, da takrat, ko ste v dvomih, poiščete alternativno prečkanje, saj je energija deroče vode lahko nepričakovano uničujoča in se lahko poigra tudi z maso večjega avtomobila ter ga odnese nizvodno.
In še - če nesrečo opazujete od zunaj, vedite, da ste dolžni pomagati, seveda pa bo prva stvar, ki jo boste napravili, klic na telefonsko številko 112 (ali 113), torej na številko v sili, kjer prijavite nesrečo, oboroženi s čim več podatki.

Preko navidezno plitke luže vedno previdno

Tudi prečkanje navidezno plitke luže, na primer v podvozu, je lahko nevarno – morda ne za vas, pač pa za vaš avto. Če je luža globoka tam nekje do 20 cm, bi morali biti varni. Pa še takrat jo prečkajte izredno počasi, korakoma. Bistveno je, da avtomobil vodo počasi odriva. Nikakor pa ne ustvarjajte vala, voda namreč ne sme pljuskniti preko pokrova motorja in doseči odprtine za dovod zraka. V tem primeru imajo vozniki večjih terencev, kombiniranih vozil, tovornjakov,... seveda prednost. Če motor preko le-te posesa vodo v zgorevalni sistem, lahko pride do t. i. vodnega udara, saj je voda nestisljiv element in to pomeni, da je tak pritisk preveč za številne mehanske komponente motorja. Tako lahko uničite motor še pred izvozom iz poglobljenega dela cestišča.
Sicer pa ob neurjih, nalivih in močnem deževju pri Agenciji za varnost prometa še enkrat opozarjamo - povečajte varnostno razdaljo, prilagodite hitrost, bodite pozorni na stoječo vodo zaradi možnosti splavanja (aqvaplanning), redno preverjajte kvaliteto metlic brisalcev, ...

Vedno imejte v mislih tudi bolj izpostavljene

In pri vožnji po delno poplavljenem cestišču vas želimo pri Agenciji za varnost prometa še spomniti, da so kolesarji in pešci na pločniku in kolesarski stezi izpostavljeni pršcu in pljusku (blatne) vode izpod koles vašega vozila . Ne pešec, ne kolesar (mopedist, tudi motorist) se včasih ne moreta ali ne utegneta umakniti, sploh pa ne dovolj daleč, da jih taka vodna zavesa ne bi dosegla. Če boste zalili pešca, je to v glavnem neprijetno, naporno in (vsaj) nesramno. Če boste to storili kolesarju ali mopedistu, lahko povzročite grd padec ali še kaj več. Bodite previdni, uvidevni, strpni. Nikoli ne počnite tega, česar ne želite, da bi drugi vam. Tudi – ali še posebej v prometu. Kar je tudi eno od bistvenih načel prometne kulture.