V tej zgodbi se bomo spomnili NSU-jeve egiptovske avanture, ki ima v severnoafriški deželi piramid velik pomen, ker uteleša rojstvo egiptovske avtomobilske industrije, v Neckarsulmu pa so ob tem poskrbeli za razvoj in izdelavo vseh potrebnih orodij za nastanek tega, vsaj za nas, izredno eksotičnega avtomobilčka.
Egipčani so v zgodnjih šestdesetih letih, ko jih je vodil legendarni Gamal Abdel Naser, želeli izpeljati industrijsko revolucijo njihove države, seveda ob pomoči tujcev. Tega so se zelo dobro zavedali tudi pri znamki NSU, zato so se v Neckarsulmu v prvih mesecih leta 1960 pojavili Egipčani, ki so z Nemci kasneje podpisali dogovor o dobavi voznih šasij in motorjev, prve sestavne dele za prvi delno avtohtoni egiptovski avtomobil so Nemci dobavili že v juniju leta 1960. Vendar se vse ni odvijalo po načrtih tedanje egiptovske vlade, ki je želela, da bi NSU ramses nastajal najmanj v 10.000 primerkih na leto.
Glavna težavo je predstavljala splošna podhranjenost egiptovske tovarne v pogledu strojev in orodij, ker so posledično ročno sestavljali model ramzes ob pomoči v Nemčiji izdelanih sestavnih delov, ki so jih razvili pri znamki NSU. Zaradi tega so v bližini Kaira avtomobile samo sestavljali, namesto, da bi jih izdelovali. V osnovi ramzes ni nič drugega kot v Egipčana zakamufliran Nemec s spremenjeno karoserijo NSU-jevega modela prinz I, II in III (1957 – 1962), ki je oblikovana po okusu in potrebah Egipčanov. V primeru skoraj 600 kubičnega bencinskega pogonskega sklopa so Nemci v Kairo pošiljali njegovo E (export) različico, kjer sta vgrajena motorna bata iz motorja lahko iztisnila 30 'konj' (22 kW).
Medtem ko so si Nemci lahko omislili prinza samo v 2-vratni limuzinski različici, so imeli Egipčani nekaj več izbire, ker si je kupec poleg 2-vratne limuzine lahko omislil tudi 'lifestyle' SUV verzijo s smiselno označbo 'Utilica', ker so v tistih časih še spoštovali pomen besede šport ob povezavi z avtomobili. Obstajala je tudi bolj rafinirana 2-vratna različica odprtega ramzesa. Pri egiptovski armadi in njihovi pošti pa so bili zelo veseli poltovorne verzije modela ramzes. Egiptovskih sanj o lastni avtomobilski industriji je bilo konec v juliju leta 1973, ker se je takrat v Neckarsulmu zaključila proizvodnja modela prinz 1000, s tem so Egipčani posledično ostali brez potrebnih sestavnih delov.
Koliko ramzesov so Egipčani v resnici dobavili kupec ne vemo, vemo pa to, da ima ta kompaktni in tudi dejansko ekološko naravnan (majhne zunanje mere, šibak pogonski sklop, lahkotnost avtomobila in neotovornjenost z različno, pogojno uporabno komfortno kramo) avtomobilček v Egiptu še danes nekaj vernih oboževalcev, ker predstavlja utelešenje tedanjih egiptovskih idealov o svobodi in neodvisnosti ter ekonomskem razcvetu njihove države.
Mali princ je postal faraon
Beri dalje