Nicholsa smo do sedaj poznali kot 'očeta' dveh legendarnih F1 dirkalnikov (modela MP4/3 in MP4/4) znamke McLaren, kjer za razliko od znamk kot so Porsche, Lamborghini in Ferrari niso podlegli modnemu 'SUV virusu', ker jim je pač jasno, da bi modelna paleta zavaljenih SUV modelov sicer res dobro napolnila blagajne vseh treh podjetij, vendar bi na daljši rok onečedila njihov 'DNK' in s tem tudi oklestila njihov renome izdelovalca dejansko športnih avtomobilov. Nichols, ki si je ustvaril dobro ime tudi ob sodelovanju z znamkami kot so Ferrari, Jaguar, Jordan in Sauber, tudi tokrat ostaja zvest svojemu prepričanju, ker pravi, da je večina najboljših dirkalnikov na tem planetu nastala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so v avtomobilskem športu dominirali atmosferski pogonski motorji, kot tehnološki višek te dobe pa omenja prvotno severnoameriško Can-Am (Canadian-American Challenge Cup) sceno z izredno lahkimi dirkalniki dirkalniki, ki so lahko že takrat mobilizirali več kot 1500 'konj'. Lep primer tega je legendarni Porschejev dirkalnik (model 917/30KL) z ljudskim imenom 'Turbopanzer' ('turbotank'), ki je dirkačem v seriji Can-Am leta 1973 lahko pobudil pošastno zalogo pogonske moči (od 820 do 1161 kW), in to ob povezavi s samo 816-kilogramsko neto maso.

Med junaki serije Can-Am je tudi legendarni mclaren M1A (1963-1968), ki simbolizira jasno inspiracijo za nastanek aktualnega izdelka znamke Nichols Cars. M1A je ob rojstvu (leta 1963) premikal 3,5-litrski atmosferski V8 motor iz regalov koncerna GM, ki mu je takrat lahko zagotovil najmanj 230 kW (310 KM) pogonske moči, in to v vozilu z maso fiata 126 ('bolhca') … Kasnejše 'big-block' (6,2-litra) različice so lahko mobilizirale še več pogonske moči (410 kW/ 550 KM), vendar ob povezavi z večjo maso (približno 840 kg). Sedaj je pred nami model N1A, relativno kompaktni (dolžina: 430 cm, širina: 176 cm, višina: 99 cm, medosna razdalja: 245 cm) in brezkompromisni cestni dirkalnik, kjer bo voznik zaman iskal pomoč raznih sodobnih 'Playstation' pomagal v obliki sistemov kot je ESP, čeprav ob tem omenjajo vgradnjo sistema TCS, medtem ko bo sistem ABS možno izklopiti. Bolj moderna je izbira velikosti nameščenih koles (19-palcev (spredaj) in 20 palcev (zadaj)), bolj tradicionalna pa je zmes uporabljenih materialov (aluminij in ogljikova vlakna) za izdelavo karoserije in nosilne šasije. Ker Nichols ni ljubitelj prisilno polnjenih motorjev (turbo & mehanski kompresor) se je seveda ob vgradnji primernega pogonskega sklopa odločil za filozofijo stare šole v obliki atmosferskega 6,2-litrskega V8 motorja (LT-1) iz regalov znamke Chevrolet, izbiro primerne zaloge motorne moči pa prepušča kupcem, ki jih bo v tem primeru od najmanj 15 do največ 100.

V osnovni konfiguraciji bo približno 900 kilogramski N1A mobiliziran ob navezi s 460. 'konji' (343 kW), bolj zahtevnim bo na voljo 520 'konj' (388 kW). Za najbolj zahtevne kupce bo na zalogi tudi 7-litrski atmosferski V8 motor, ki jim bo lahko zagotovil približno 650 'konj' (485 kW) pogonske moči. Ne glede na razpoložljivo količino pogonske moči bo motor vedno spojen s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom znamke Dana Graziano (Graziano Transmissioni). Serijsko opremljenega N1A zaznamuje tudi odsotnost servo volanskega mehanizma, ker bo na voljo samo ob doplačilu. Britanci ob predstavitvi tega vozila niso razkrili njegovih zmogljivosti, ste pa lahko prepričani (na podlagi podatkov o neto masi in razpoložljivi zalogi motorne moči), da so 'ubitačne', ker N1A pač ni zavaljena modna 2-tonska '4-kolesna krava', ki se rada okiti s predikatom športna', prav tako skrivnostna ostaja tudi prodajna cena modela N1A, ki ga bodo začeli izdelovati proti koncu letošnjega leta.