Ja, človek res težko razume današnje evropske politike v Bruslju ob njihovi neverjetno dobrodelni želji po 'zelenem prehodu' v Evropi, ki ga ti politiki najraje spodbujajo s sprejemom raznih z razumom ne najbolje usklajenih predpisov, ki seveda najbolj razveseljujejo proizvajalce razne 'elektronske krame' v današnjih avtomobilih, ker jim je posledično padla žlička v med in bodo v bodočnosti lahko zaslužili še več denarja, ker kupec v današnjih časih ne odloča več, kaj bo vgrajeno v njegov novi avtomobil. O tem odločajo politiki in avtomobilski marketing.

Druga, več kot očitna norost današnje bruseljske politike na področju avtomobilizma je vidna v poplavi čedalje večjih in čedalje težjih novih avtomobilov, ki z ekologijo nimajo prav nobene zveze, čeprav so seveda vsi 'eko', vsaj po mnenju že povsem sprevrženega marketinga. Ko bodo v Bruslju doumeli, da zeleni prehod temelji predvsem na odpovedovanju (manj porabljene hrane, manj porabljene energije, manj novih 'cunj', daljša uporaba vseh naprav in njihova obnova, odnosno popravilo, recikliranje, manjša stanovanja, manjše hiše), bodo poskrbeli, da majhni in kompaktni (vozilo z največ 410 cm dolžine) avtomobili ne bodo več izginjali iz naših cest, sedaj je ravno obratno, ker s sprejetimi predpisi spodbujajo predvsem nakupe čedalje večjih 4-kolesnih 'zavaljenih krav', ki imajo v določenih primerih za povrh vsega že absurdno visoko odmerjene zaloge motorne moči.

Sprejemanje raznih prepisov, ki samo še povečujejo količino vgrajene 'invalidske opreme' (senzorji, kamere, radarji in razni asistenčni sistemi) in obvezna vgradnja te opreme v moderne majhne in kompaktne avtomobile so v zadnjih nekaj letih povzročili drastičen dvig prodajnih cen takšnih avtomobilov, istočasno pa s tržišča izginjajo takšni, dejansko ekološko naravnani avtomobili. Nemci pravijo, da ste morali v Nemčiji leta 2014 za povprečnega novega predstavnika majhnih in dejansko kompaktnih avtomobilov odšteti približno 13.000 evrov, letos boste za takšno vozilo odšteti skoraj 22.600 evrov (+ 73 %). Kaj to pomeni za povprečno nemško gospodinjstvo? Predvsem to, da so morali leta 2014 za nakup novega avtomobila iz evropskega A in B segmenta zapraviti 60 odstotkov njihovih neto letnih družinskih prihodkov, letos bodo za to potrebovali že 78 odstotkov vseh družinskih neto letnih prihodkov.

Še bolj pa bodo v Nemčiji letos 'ožeti' kupci majhnih in kompaktnih električnih avtomobilov, ki so v povprečju za 7.000 evrov dražji (povprečna prodajna cena znaša približno 29.500 evrov) od fosilno gnanega sorodstva. Istočasno proizvajalci vozil, ki jih seveda ne napaja dobrodelnost in ekologija, temveč pohlep, pridno zmanjšujejo ponudbo cenovno dostopnih vozil iz evropskega A in B segmenta. Leta 2014 so kupcem v Nemčiji ponujali 80 modelov različnih proizvajalcev, letos je ta izbira že omejena na 55 serijskih modelov. Bolje kaže edino električarjem te velikosti, ker je v nemški ponudbi kupcem trenutno na voljo 22 električno gnanih majhnih in kompaktnih avtomobilov. Po mnenju predstavnikov kluba ADAC bi morali v Bruslju ob želji po zelenem prehodu spodbujati predvsem razvoj in prodajo majhnih 4-kolesnih transportnih sredstev z dostopnimi prodajnimi cenami. Edino na ta način bomo v bodočnosti morda res lahko izpeljali zeleni prehod.