Leta 1967 so Britanci prvič predstavili serijski mini Cooper S MkII (neto masa avtomobila: 698 kg), ki je privabljal kupce takšnih 'popopranih minijev' s precej povečano zalogo motorne moči ((56 kW / 76 KM pri 5.900 vrt./min.) in zmogljivostmi (0-100 km/h: 10,5 sekunde, največja hitrost 156 km/h) v stilu precej močneje motoriziranih in tudi občutno dražjih avtomobilov. Do zaključka leta 1970 je nastalo samo približno 6.300 primerkov takšnih serijskih minijev, nizki nakladi primerna pa je tudi današnja vrednost takšnih minijev, ker vas bodo prodajalci ob nakupu zelo lepo ohranjenega Cooperja S iz druge serije lahko oželi za približno 50.000 evrov.

Pred približno enim letom se je v proizvodnem obratu podjetja Tolman Motorsport Ltd. pojavil lastnik enega izmed na začetku omenjenih minijev, ker je njegovemu miniju želel privoščiti obsežno 'pomladitev' v obliki popolnega restavriranja vozila 's ščepcem' modernizacije pogonskega sklopa, zavornega sistema in podvozja. In ker lastnik tega minija ni klasični 'boy racer' so Britanci ob dodelavi in obnovi tega minija poskrbeli za dokaj originalno podobo predelanega minija, ker lastnik s tem vozilom za vsakdan ni želel preveč izstopati v javnem prometu. Takšen, do avtomobila neinvazivni tuning pristop je prinesel ohranitev velikoserijske podobe, ta kriterij so zelo spoštovali tudi ob prenovi notranjosti potniške kabine, ki je vseeno nadgrajena s klasičnim merilnikom vrtljajev in ogrevanim prednjim in zadnjim kabinskim steklom. Med na novo vgrajeno opremo pa omenjajo tudi 'Bluetooth' povezavo in v usnje preoblečene sedeže.

Restavriranje vozila je prineslo tudi povsem obnovljeno in dodatno antikorozijsko zaščiteno karoserijo in vgradnjo Webasto strešnega okna, ker Britanci v ta avtomobil pač niso skušali stlačiti klimatske naprave. Namesto tega so raje zamenjali vso zavorno napeljavo, čeprav so ob tem ohranili prvotne, seveda obnovljene komponente (zavorni diski spredaj, bobni zadaj …), zamenjali pa so tudi izpušni sistem in pa sestavne dele podvozja in vzmetenje (KAD & Bilstein), ki je v tem miniju nastavljivo. Novo je tudi vbrizgavanje goriva, poleg tega so poskrbeli tudi za boljši dovod in hranjenje pogonskega goriva. Na koncu so iz 1275-kubičnega atmosferskega štirivaljnika iztisnili poštenih 66 kW (90 KM) pogonske moči, čeprav ob tem govorimo o avtomobilčku (dolžina: 3.050 mm, širina: 1.410 mm, višina: 1.355 mm), ki ima za današnje čase nepojmljivih 685 kilogramov neto mase. Današnji osnovno motorizirani 'mini' cooper (115 kW/156 KM) se lahko 'pohvali' s 1.355 kilogrami neto mase …

Britanci so se ob tej predelavi in obnovi, ki jim je vzela 12 mesecev časa, držali pravil neinvazivnega tuninga tudi v primeru nameščenih koles, ker je ta posebni mini postavljen na originalna 10-palčna platišča s pnevmatikami, ki merijo v širino 145 mm (145 SR10). V skrivnost pa ostaja zavita finančna vrednost takšnega podviga, po vsej verjetnosti je lastnik tega minija za pošten 'facelift' njegovega vozila moral odšteti od 20.000 do 30.000 evrov.