Za osnovo tega 'Ur-GTi-ja' so Nemci uporabili serijski model 1000/1000 C (dolžina: 3790 mm, širina: 1490 mm, višina: 1360 mm, masa avtomobila: 660 kg), ki je ob preobrazbi v športnika prejel močnejši 1,2-litrski pogonski sklop iz modela 1200/1200 C (40 kW/55 KM) ter dvojni par prednjih žarometov. V dveh letih proizvodnje je nastalo približno 15.000 primerkov tega avtomobila. Dve leti kasneje smo dobili TT, katerega 1,2-litrski motor se je lahko pohvalil s spremenjeno odmično gredjo, parom Webrovih dvojnih uplinjačev in spremenjenim izpušnim sistemom. Posledično je moč 1,2-litrskega atmosferskega bencinskega štirivaljnika poskočila iz 55 na 65 KM (48 kW), zadosti za doseganje največje hitrosti 150 km/h (154 km/h na testu revije Avto Magazin) ter pospeševanje od 0-100 km/h v 13,6 sekunde (test). Za primerjava morate vedeti, da je leta 1969 predstavljeni FIAT 128 (osnova za kasnejšo zastavo 101) z 1,1-litrskim motorjem (40 kW/55 KM, masa: 800 kg (približno)) zaključil enako nalogo v 19,1 sekunde in na koncu drvel samo s 135 km/h. Svojo vlogo pri tem, da je bil NSU TT hitrejši od veliko tedanjih avtomobilov, pa je imela tudi nizka masa (685 kg) modela TT.

NSU-ja TT so posledično vzljubili številni tedanji amaterski dirkači, ker je imel odlično izraženo razmerje med maso avtomobila in razpoložljivo pogonsko močjo. Eden najbolj uspešnih dirkačev s tem avtomobilom je Siegfried Spiess, ker je že leta 1965 postal 'Deutscher GT Bergmeister aller Klassen', istočasno je osvojil tudi zmago v svojem razredu na legendarni reli preizkušnji 'Tour d’Europe' in zmago v celotnem seštevku na tedanjem reliju po Korziki. Na gorskih dirkah je Spiess do leta 1971 osvojil še tri dodatne naslove prvaka. Do zaključka proizvodnje (1972) je nastalo približno 49.000 primerkov modela TT, na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja ste morali zanj odšteti približno 7.000 nemških mark. Leta 1967 smo dobili še NSU TTS s 70 KM (51 kW), ki je bil posledično še nekoliko hitrejši od modela TT, ker je lahko zaključil pospeševanje od 0-100 km/h v 12,3 sekunde ter na koncu drvel s 160 km/h. Posledično se je NSU TTS na cesti lahko kosal z občutno močnejšim in tudi občutno težjim (masa vozila v območju 1. tone …) BMW-jem 1602 (85 KM (62 kW), 0-100: 12,9 sekunde (test revije Auto, Motor und Sport), največja hitrost: 161 km/h (test)), ki je bil približno 3.000 nemških mark dražji od NSU-ja TT. Različico TTS, ki je izredno redek ptič (naredili so samo 2.400 primerkov (približno)) ste lahko prepoznali po dodatnem hladilniku olja, ki je bil nameščen spredaj pod odbijačem. Za različico TTS, katere pogonski skop so Nemci opremili z bolj zmogljivimi bati, drugačnim sesalnim kolektorjem, parom uplinjačev znamke Solex ter večjimi sesalnimi in izpušnimi ventili, ste odšteli še dodatnih 500 nemških mark.

Obstaja pa tudi posebna 'touring' dirkalna različica tega avtomobila z dodatno oznako 'Jägermeister', kjer so za samodejno premikanje uporabili 1,3-litrski atmosferski bencinski štirivaljnik, ki je po posebni dodelavi lahko mobiliziral 130 KM (95 kW) pri 7.800 vrtljajih v minuti. S tem dirkalnikom so vozniki lahko dosegli največjo hitrost v območju 190 km/h. Za izredno lepo ohranjen primerek NSU-ja TT boste morali v današnjih časih odšteti približno 45.000 evrov, za še dva dodatna tisočaka vas bo lahko ožela različica TTS.