Zaposleni v avstrijskem podjetju Aviloo, kjer se prvenstveno ukvarjajo z oceno stanja v električna vozila vgrajenih pogonskih akumulatorjev, so se pred časom lotili zanimive raziskave, ki je razkrila posledice pretirane uporabe klimatskih naprav in ogrevanja potniške kabine v striktno električno gnanih avtomobilih.
Veliko današnjih uporabnikov fosilno gnanih avtomobilov se ne zaveda dejstva, ki pravi, da porabniki električne energije v naših modernih avtomobilih ne delujejo zastonj, čeprav že večina vrabcev ve, da vam bo vsak med vožnjo vklopljen 100 vatni odjemalec električne energije povzdignil povprečno porabo (l/100 km) za 0,1 litra. Podobno velja tudi že za 'obligatorne' klimatske naprave, kjer bo povprečni dvig količine dodatno porabljenega goriva ob delovanju klimatske naprave odvisen predvsem od razpoložljive pogonske moči. Ko so švicarski kolegi pred mnogimi leti ugotavljali za koliko litrov bo stalno prižgana ročna klimatska naprava v podhranjenem (s 'konji') vozilu (Fordova fiesta s 44 kW (60 KM) pogonske moči …) povzdignila povprečno porabo goriva, so prišli do zastrašujočih številk (+ 2 do 3 litre na vsakih 100 prevoženih kilometrov). S tem so potrdili starodavno modrost (šibak pogonski sklop in klimatska naprava nista idealen par), ki jo številni današnji lastniki podhranjenih vozil ne želijo poznati, zato so vam v dobrih starih časih ponudili klimatsko napravo samo v primerih, ko je imelo vaše vozilo na razpolago najmanj 74 kW (100 KM) pogonske moči.
Poglejmo nekaj primerov (poraba električne energije / dvig povprečne porabe na 100 km):
Električno ogrevano vetrobransko steklo: 800 vatov / + 0,8 litra
Dodatni grelec za ogrevanje parkiranega vozila: 2000 vatov / + 2 litra
Kabinski ventilator na srednji stopnji delovanja: 170 vatov / + 0,17 litra
Zasenčene (kratke) prednje luči: 125 vatov / + 0,125 litra
Zadnje luči: 35 vatov / + 0,035 litra
Prednje meglenke: 110 vatov / + 0,11 litra
Ogrevanje sedežev: 100 vatov / + 0,1 litra
Ogrevanje volanskega obroča: 50 vatov / + 0,05 litra
Ogrevanje zunanjih bočnih ogledal: 40 vatov / + 0,04 litra
Predvajalnik zvoka: 20 vatov / + 0,02 litra
Navigacijski sistem: 10 vatov / + 0.01 litra
Električno ogrevano vetrobransko steklo: 800 vatov / + 0,8 litra
Dodatni grelec za ogrevanje parkiranega vozila: 2000 vatov / + 2 litra
Kabinski ventilator na srednji stopnji delovanja: 170 vatov / + 0,17 litra
Zasenčene (kratke) prednje luči: 125 vatov / + 0,125 litra
Zadnje luči: 35 vatov / + 0,035 litra
Prednje meglenke: 110 vatov / + 0,11 litra
Ogrevanje sedežev: 100 vatov / + 0,1 litra
Ogrevanje volanskega obroča: 50 vatov / + 0,05 litra
Ogrevanje zunanjih bočnih ogledal: 40 vatov / + 0,04 litra
Predvajalnik zvoka: 20 vatov / + 0,02 litra
Navigacijski sistem: 10 vatov / + 0.01 litra
Kako pa je s tem pri današnjih modnih električnih avtomobilih? Uradnih podatkov glede tega ni, ker se proizvajalci in prodajalci električnih avtomobilov zelo radi izognejo takšnim vprašanjem, namesto tega vam bodo raje še naprej prodajali 'WLTP' pravljice o neverjetnem akcijskem dosegu njihovih izdelkov. Na to vprašanje so tokrat odgovorili Avstrijci, ki so ob tem testirali 14 različnih striktno električno gnanih aktualnih modelov različnih avtomobilskih znamk. Avstrijce je ob tem zanimal predvsem vpliv prižgane klimatske naprave (hlajenje) na akcijski doseg in pa vpliv ogrevanja potniške kabine. Oboje so merili ločeno, ob vožnji po mestu in ob obisku avtoceste. Posebej šokantna je ugotovitev glede ogrevanja potniške kabine ob zimskih vožnjah v mestnem okolju, ki lahko zaradi nižjih temperatur ozračja že same po sebi dobro oklestijo akcijski domet električnih avtomobilov, enourna uporaba ogrevanja potniške kabine vam bo lahko dodatno oklestila akcijski doseg za nadaljnjih 35 odstotkov. Nekoliko bolje bo ob vožnjah po avtocestah, kjer je priporočena potovalna hitrost za električne avtomobile približno 90 km/h. V tem primeru vam bo vklopljeno ogrevanje potniške kabine oklestilo akcijski doseg za približno 10 odstotkov.
Kako so Avstrijci izvajali teste? Notranjost potniških kabin pri vseh mirujočih testnih vozilih so najprej primerno ohladili na 0 stopinj Celzija, nato so nastavili toplotno vrednost ogrevanja na 22 stopinj Celzija in pustili vozila pri miru za dve uri. Ob tem so ugotovili, da se povprečna količina porabljene električne energije, ki je bila potrebna za ogrevanje vozila, po eni uri ogrevanja potniške kabine giblje v območju od 1,5 do 2,4 kWh, po dveh urah ogrevanja kabine se je poraba povprečno porabljene električne energije gibala v območju od 2,5 do 4,5 kWh. Največ električne energije je bilo porabljene v prvih 15. minutah ogrevanja potniške kabine. To je še posebej neugodno za vse, ki večinoma uporabljajo električne avtomobile za premagovanje majhnih razdalj.
Uporabo klimatskih naprav in posledice njihovega delovanja na akcijski doseg električnih vozil so Avstrijci ugotavljali v lanskem avgustu in septembru. V tem primeru so bili testni avtomobili v mirujočem stanju izpostavljeni temperaturam ozračja v območju od 28 do 35 stopinj Celzija. Po eni uri delovanja vklopljenih klimatskih naprav in približno 10. stopinjah nižji temperaturi notranjosti potniške kabine so Avstrijci ugotovili podoben upad akcijskega radija kot ob ogrevanju potniških kabin. V povprečju govorimo o količini električne energije v območju od 1,6 do 2,2 kWh. Na koncu so Avstrijci zapisali, da vam bo ogrevanje ali pa hlajenje potniške kabine v električnem avtomobilu v povprečju oklestilo akcijski radij za že prej omenjenih 35 odstotkov.
Potrebe po udobju ubijajo doseg
Beri dalje