Tedanjo predstavitev nenavadno oblikovanega prototipnega BMW-ja Z22, ki na opazovalce deluje kot neposrečeno (predolga medosna razdalja, prekratka karoserijska previsa …) oblikovani enoprostorec, so Bavarci pospremili s sledečim stavkom "Der Z22: Das superleichte Mechatronic Auto" in obrazložitvijo, da gre v primeru tega konceptnega vozila samo za demonstratorja naprednih tehnologij, posledično všečno oblikovanje tega avtomobila ni bilo v prvem planu. Glede na število predstavljenih inovacij in patentov lahko pritrdimo tedanjemu razmišljanju vodilnih pri znamki BMW, ker se v Z22 skriva približno 70 inovacij ter 61 izumov, od katerih je nekaterim kasneje celo uspelo priti v proizvodnjo.

Na dejansko obsežni listi tedanjih tehničnih novosti lahko najdemo sistema "steer-by-wire" in "brake-by-wire", v vozilo je vgrajen tudi 'Head-up-Display' ob navezi z večopravilnim volanskim obročem ter s parom zaslonov, ki prevzemata naloge vzvratnih ogledal ter nabora prikazovalnikov in funkcij za upravljanje vozila, ki jih po navadi najdemo na klasični armaturni plošči. Omenjajo pa tudi brezstopenjski CVT menjalnik in prilagodljive prednje žaromete, ki sledijo premikom volanskega obroča, podobno kot pri citroënu DS ('velika žaba'). Velja pa omeniti tudi prvi vgrajeni "i-Drive-Controller", ki smo ga nekoliko kasneje (leta 2001) lahko spoznali v tedaj novem BMW-ju serije 7 (E65).

Ob predstavitvi BMW-ja Z22 so Bavarci predstavili tudi njihovo rešitev glede zniževanja mase (izdelava karoserije iz plastičnih mas z vstavljenimi ogljikovimi vlakni ter vgradnja sestavnih elementov podvozja iz aluminija) vozila, ki je v današnjih časih že izgubila veljavo, ker se sodobni avtomobili samo še pridno redijo. Posledično je Z22 približno 500 kilogramov lažji od tedanjih predstavnikov serije 5 (E39), kar se dobro odraža pri tudi za današnje čase ugodni povprečni porabi goriva, čeprav je v tem voznem prototipu za samodejno premikanje avtomobila poskrbel serijski 2,0-litrski 4-valjni bencinski motor s stotimi kilovati (136 KM) pogonske moči. Ker ima takšen BMW namesto 1,5 tone samo 1 tono mase, se je povprečna poraba lahko ustalila pri šestih litrih goriva na vsakih sto prevoženih kilometrov.

Čeprav temu BMW-ju k sreči (za oči opazovalcev) ni nikoli uspelo priti v serijsko proizvodnjo, smo kasneje v serijski proizvodnji dočakali nekaj BMW-jevih modelov, ki so podedovali nekaj njegovih inovacij. Med njimi je tehnologija "Integral Active Steering", ki jo je leta 2003 dobil BMW serije 5 (E60), sestavne dele karoserije iz ogljikovih vlaken so prvič predstavili pri različici GTR modela M3 (2001), prvo kompletno karoserijo iz ogljikovih vlaken pa smo dobili leta 2013, ob predstavitvi električno gnanega modela i3. Čeprav BMW Z22 ne bo nikoli osvojil lovorike najlepšega BMW-ja, mu ne moremo očitati pomanjkanja inovacij, zato si je za razliko od številnih prototipov, ki jih proizvajalci uničijo, zaslužil svoje mesto v analih znamke BMW. Edini primerek tega vozila je varno shranjen v BMW-jevem skladišču v Münchnu.