Agencija za varnost prometa, Policija, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter projekt Varno na kolesu, so ob začetku sedmega Globalnega tedna varnosti cestnega prometa, ki poteka pod okriljem Združenih narodov ter pred začetkom nacionalne preventivne akcije za večjo varnost kolesarjev, v Ljubljani izvedli medijski dogodek za ozaveščanje vseh udeležencev v prometu o varnosti kolesarjev. Sodelovali so otroci petih razredov OŠ Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, ki so se preizkušali na poligonu varne vožnje in spoznavali pomen zaščitne čelade ter drugih prvin varnega kolesarjenja. Letošnja tema Globalnega tedna varnosti cestnega prometa je trajnostna mobilnost s sloganom #RethinkMobility. V Združenih narodih ob letošnjem globalnem tednu varnosti cestnega prometa poudarjajo, da mora biti varnost v središču premisleka o mobilnosti. Podatki kažejo, da je bilo v letu 2022 v Sloveniji 1.484 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, od tega je 876 kolesarjev ali 59 % samih povzročilo prometno nesrečo. Število prometnih nesreč se je v primerjavi z letom 2021 povečalo za 9 %, med vzroki izstopata neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravila o prednosti. Umrlo je 11 kolesarjev, 241 je bilo hudo telesno poškodovanih in 1.057 lažje telesno poškodovanih. Delež umrlih kolesarjev je v letu 2022 znašal 12,9 % med vsemi žrtvami prometnih nesreč, kar je največ v obdobju zadnjih petih let. V obdobju zadnjih petih let je delež hudo telesno poškodovanih med vsemi udeleženci v prometu najvišji prav med kolesarji in znaša 27 %. V zadnjih petih letih 63 % umrlih kolesarjev ni uporabljalo kolesarske čelade. Kljub temu, da je uporaba zaščitne kolesarske čelade obvezna le do 18. leta, svetujemo uporabo čelade vsem kolesarjem. Med vožnjo s kolesom je prepovedano uporabljati mobilni telefon, lani pa je bilo kar 907 kršitev tovrstnih, kar pomeni povečanje za 36 % v primerjavi z letom 2021. Voznike motornih vozil Agencija in Policija posebej opozarjata, da je od leta 2021 predpisana bočna razdalja pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, ki znaša najmanj 1,5 m. To je še toliko bolj pomembno, kadar kolesarje prehitevajo večja vozila, kot so avtobusi ali tovorna vozila. Tesno prehitevanje je ne le prepovedano temveč za kolesarje izjemno nevarno!
slika
Policija in Agencija izpostavljata, da so najpogostejši vzroki za prometne nesreče, v katerih so udeleženi kolesarji, neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oz. smer vožnje. Vozniki motornih vozil in kolesarji naj prilagodijo hitrost vožnje in upoštevajo pravila glede smeri vožnje. Kolesarji naj uporabljajo kolesarske poti, če na njihovi poti obstajajo, saj so veliko bolj varne. Dogaja se namreč, da kolesarji vozijo po cestah, čeprav vzporedno s cesto poteka še kolesarska steza ali kolesarka pot. Na njih je vse več voznikov e-skirojev, ki so tihi in hitri, zato je pomembno, da sta obe kategoriji udeležencev pozorni druga na drugo, saj si delita skupno prometno površino. Vsi vozniki motornih vozil in lahkih motornih vozil naj posebno pozornost namenjajo varnosti kolesarjev, saj le na ta način lahko zagotavljamo večjo varnost kolesarjev. Agencija je pripravila tudi preventivno gradivo.
slika
Letos manj prometnih nesreč kolesarjev in manj poškodb, a več mrtvih Letos do 14. maja 2023 (primerjalni podatki za enako obdobje v letu 2022 so v besedilu v oklepaju) je bilo po trenutno veljavnih začasnih podatkih v prometnih nesrečah udeleženih 240 (346) kolesarjev, od tega je 126 (190) kolesarjev povzročilo prometno nesrečo. V teh prometnih nesrečah so 4 (1) kolesarji umrli, 37 (58) je bilo hudo telesno poškodovanih in 169 (232) lahko telesno poškodovanih. V tem obdobju je bilo v prometnih nesrečah udeleženih tudi 8 (12) voznikov e-koles od tega je 5 (7) voznikov e-koles povzročilo prometno nesrečo. V prometnih nesrečah se ni hudo telesno poškodoval noben voznik e-kolesa (4), 7 pa se jih je lahko telesno poškodovalo (5). Letos do 14. 5. 2023 (2022) je bilo pri kolesarjih ugotovljenih 1.321 (1.408) kršitev cestnoprometnih predpisov. Najpogostejše so povezane z nepravilno stranjo oz. smerjo vožnje, neuporabo svetlobnih teles, uporabo mobitela in vožnjo pod vplivom alkohola.
slika
Na dogodku za medije je mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, dejala: »Z aktivnostmi, ki potekajo na nacionalni ravni, se Slovenija pridružuje sedmemu Globalnemu tednu varnosti cestnega prometa, ki ta teden poteka pod okriljem Združenih narodov. Eden glavnih ciljev globalnega načrta za desetletje ukrepov za varnost v cestnem prometu je do leta 2030 zmanjšati število smrtnih žrtev in poškodovanih v cestnem prometu za polovico. Poudarek je na varnosti, ki mora biti v središču premisleka o sodobni trajnostni mobilnosti. Za zagotavljanje slednje je treba pri načrtovanju cestne infrastrukture upoštevati najbolj ogrožene skupine v prometu, pešce in kolesarje. Kolesarjenje je v Sloveniji že več let v razmahu, delež kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje, predvsem na segmentu rekreativnega kolesarjenja. Podatki ankete, izvedene lani, kažejo, da 27 % respondentov kolesari zelo pogosto, dodatnih 24 % pa pogosto. Vsaj štirikrat tedensko kolesari več kot 13 % ljudi. Letno je po ocenah prodanih že več kot 100.000 koles. Vse višje deleže zavzemajo električna kolesa, s katerimi razdalje in višinske razlike premagujemo še lažje. Vendar pa je ob tem potrebna dodatna previdnost, saj z njimi mimogrede dosežemo visoke hitrosti. Ob morebitnih padcih ali nesrečah pa so posledice lahko precej težje, še posebej, če kolesar ne uporablja zaščitne čelade. Trendi iz opazovanja kolesarjev, izvedenega 2022, sicer kažejo, da se uporaba kolesarske čelade povečuje. Podatki Evropske komisije kažejo, da smo v Sloveniji v primerjavi z evropskimi državami v zadnjem desetletju naredili pomemben korak k zmanjšanju smrtnih žrtev med kolesarji. Skrbi pa, da imamo med vsemi hudo poškodovanimi v prometnih nesrečah več kot četrtino kolesarjev. Zato je nujno, da se aktivnosti za večjo varnost kolesarjev izvajajo na vseh področjih prometne varnosti, od varne infrastrukture, prometne vzgoje in usposabljanja, nadzora ter razvijanja strpne prometne kulture.«
slika
V Sloveniji dolgoročno trend zmanjšanja smrtnih žrtev med kolesarji Število umrlih kolesarjev se je v približno polovici držav članic Evropske unije zmanjšalo, v drugi polovici pa povečalo. V zadnjem desetletju v EU tako ni bil narejen napredek na področju varnosti kolesarjev, saj se je število umrlih med obdobjema 2011 – 2013 in 2018 – 2020 zmanjšalo le za 1 %. Je bil pa napredek zabeležen v Sloveniji, saj smo država, ki je v omenjenem obdobju najbolj zmanjšala absolutno število umrlih kolesarjev in sicer za 43 %. Največ nesreč se zgodi v trčenju z motornimi vozili V Sloveniji je bil v prometni nesreči s smrtjo kolesarja v zadnjem 5-letnem obdobju (2018-2022) najbolj pogosto udeleženec voznik osebnega avtomobila in to v 39 % oz. v 18 prometnih nesrečah s smrtjo kolesarja. Dobra četrtina, oziroma 26 % ali 9 smrtnih prometnih nesreč je bilo takšnih, v katerih je bil udeležen kolesar sam ter 20 % smrtnih prometnih nesreč, v katerih je bil udeležen voznik tovornega vozila ali avtobusa. Na podlagi podatkov Evropske komisije, se Slovenija pri umrlih kolesarjih na milijon prebivalcev uvršča bolje kot znaša povprečje EU, saj so v obdobju 2018 – 2020 povprečno na milijon prebivalcev umrli 4 kolesarji. Povprečje EU znaša 4,4 umrlih na milijon prebivalcev. Od lanskega povprečja je Slovenija stanje še izboljšala. Upoštevati je potrebno dejstvo, da v določenih državah mnogo bolj pogosto uporabljajo kolo kot v drugih. Tako npr. na Nizozemskem polovica prebivalcev kolesari 1 x tedensko, v Sloveniji več kot 13 % vsaj štirikrat tedensko, v Španiji in Grčiji pa manj kot 9 %.
slika
Vse več zabeleženih prometnih nesreč z e-kolesi Število prometnih nesreč z udeležbo e-kolesarjev se povečuje. V zadnjem petletnem obdobju je število iz 6 letno naraslo na 56 letno. Povečuje se tudi število hudo in lažje telesno poškodovanih e-kolesarjev. Starejši kolesarji še posebej izpostavljeni Med smrtnimi žrtvami je bila na ravni EU skoraj polovica (47 %) smrtnih žrtev starih 65 let ali več, 82 % smrtnih žrtev je bilo moških. Tudi v Sloveniji je trend podoben, saj je v obdobju 2018-2022 največ kolesarjev umrlo v starostni skupini nad 65 let (17 umrlih) ter v starostni skupini med 55. in 64. letom starosti (13 umrlih), kar prikazuje spodnji graf. V petletnem obdobju 2018-2022 je bilo med smrtnimi žrtvami 74 % moških. Dve tretjini (68 %) vseh smrtnih prometnih nesreč med kolesarji na ravni EU beležijo podnevi, v času delovnika. Največ nesreč se zgodi na urbanih področjih, najbolj kritična so križišča. Tudi v Sloveniji se okrog 86 % prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev zgodi na cestah v naselju, največ med junijem in septembrom, najmanj pa med decembrom in marcem, kot je razvidno iz spodnjega grafa. V osrednjeslovenski, gorenjski in obalno-kraški regiji je zabeleženih največ prometnih nesreč s kolesarji. To so tudi regije z večjim številom urbanih naselij in razvejano mrežo turizma.
slika
Ukrepi za večjo varnost kolesarjev Prakse Evropske unije kažejo, da so nižanje omejitev hitrosti, zmanjševanje uporabe motornih vozil in izboljševanje pogojev za kolesarjenje učinkovite rešitve za večjo prometno varnost. Prometne nesreče in najtežje posledice so se zmanjšale v mestih, ki so omejitve hitrosti na cestah v naseljih z uličnim sistemom omejile na 30 km/h. Bruselj je med letoma 2016 in 2020 zabeležil 20-odstotno zmanjšanje števila prometnih nesreč in 50-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev. Tudi v Oslu so število smrtnih žrtev s temi ukrepi bistveno zmanjšali. Ob dejstvu, da je v Sloveniji v zadnjih petih letih neprilagojena hitrost med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, največ nesreč pa se zgodi v naseljih, so tuje prakse dobro izhodišče tudi za Slovenijo. Pri tem Agencijo za varnost prometa žalostijo izsledki javnomnenjske raziskave iz leta 2021. Ti izkazujejo, da je edini predlagani ukrep za večjo prometno varnost, pri katerem so bili anketiranci izrazito proti (kar 74,1 %), ukrep splošne omejitve hitrosti v vseh naseljih na 30 km/h. Uporaba kolesarske čelade zmanjšuje posledice poškodb glave od 40 % do 70 % Od leta 2018 dalje 63 % umrlih kolesarjev v času prometne nesreče ni uporabljalo kolesarske čelade. Delež je malce manjši pri hudo telesno poškodovanih in sicer 49 %, pri lažje telesno poškodovanih pa je delež neuporabe 46 %. Delež uporabe kolesarske čelade pri umrlih kolesarjih je v obdobju zadnjih 5 let 33 % (dva od treh umrlih kolesarjev nimata čelade) ter pri hudo in lažje telesno poškodovanih 49 % oz. 46 %. Rezultati opazovanja kolesarjev, ki ga je Agencija za varnost prometa izvedla v letu 2022 kažejo, da se delež uporabe zaščitne kolesarske čelade z leti povečuje. Delež kolesarjev, ki so uporabljali zaščitno čelado, je znašal 21 % (2.456 kolesarjev), delež kolesarjev, ki niso uporabljali zaščite čelade pa je znašal 79 % (9.242 kolesarjev). Izven naselja je delež uporabe čelade veliko višji. Prav tako je najvišji pri otrocih, znašal je kar 67 %. Pri mladostnikih se je po spremembi zakonodaje močno dvignil. Delež pri odraslih pa znaša 19 %.
slika
Med kolesarji vse več uporabe mobilnega telefona Nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov je nujen, saj pomembno prispeva k varnosti v cestnem prometu. Policisti so v obdobju 2017 – 2022 pri kolesarjih ugotovili največ kršitev nepravilne strani oz. smeri vožnje, vožnje pod vplivom alkohola, uporabe mobilnega telefona, neuporabe luči in vožnje v rdečo luč. Uporaba mobilnega telefona in slušalk med kolesarjenjem ni dovoljena, saj pomembno vpliva na (ne)zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče. Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa je za udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, e-skiroji in ostala lahka motorna vozila), zvišala kazen za neupravičeno uporabo mobitelov, slušalk in drugih naprav med vožnjo na 120 evrov. 2017 - 6.381 vseh kršitev CPP, od tega 458 (7 %) s področja uporabe telefona, 2018 - 5.296 vseh kršitev CPP, od tega 583 (11 %) s področja uporabe telefona, 2019 - 6.187 vseh kršitev CPP, od tega 807 (13 %) s področja uporabe telefona, 2020 - 7.590 vseh kršitev CPP, od tega 1.291 (17 %) s področja uporabe telefona, 2021 - 4.733 vseh kršitev CPP, od tega 666 (14 %) s področja uporabe telefona, 2022 - 5.712 vseh kršitev CPP, od tega 907 (17,5 %) s področja uporabe telefona, 2023 do 14. maja - 1.321 vseh kršitev CPP, od tega 172 (13 %) s področja uporabe telefona. Pravila in nasveti za varno kolesarjenje Upoštevajte prometna pravila za kolesarje in prometne znake ter semaforje. Vedno kolesarite po kolesarskem pasu ali stezi, kjer obstajajo, ali ob robu cestišča. Ne kolesarite v nasprotni smeri, saj tako ogrožate sebe in druge, vozniki vas tako ne pričakujejo. Kolesarite vedno ob DESNEM robu in po desni strani kolesarske steze, druge kolesarje, ali oviro prehitevamo po LEVI. Bodite VIDNI in uporabljajte LUČI na kolesu: spredaj belo, zadaj rdečo, da vas vozniki prej opazijo, nosite svetla in odsevna oblačila (odsevni telovnik). Vedno uporabljajte kolesarsko čelado. Prilagodite hitrost vožnje, saj so pogoste nesreče zaradi neobvladovanja kolesa (vožnja navzdol po klancu, v ovinku, na mokri ali spolzki površini). Ne kolesarite vzporedno, saj tako ovirate druge voznike, ki vas ne pričakujejo. Nakažite smer vožnje z roko pri zavijanju, vzpostavite očesni kontakt z drugimi udeleženci v prometu. Preverite tehnično brezhibnost kolesa (ustrezna velikost, delovanje zavor, luči, napolnjenost pnevmatik). Nikoli ne kolesarite pod vplivom alkohola, drog ali drugih psiho-aktivnih snovi. Ne uporabljajte mobilnih telefonov ali drugih naprav med vožnjo kolesa, ker motijo vašo pozornost. Prtljago namestite na ustrezen nosilec ali košaro, oz. kolesarsko torbo. V primeru dežja uporabljajte kolesarsko pelerino in nikdar ne kolesarite z dežnikom v roki. Poskrbite za varnost otrok na kolesu: obvezna čelada, kot potniki v posebnih sedežih ali prikolici. Bodite pozorni na pešce in prilagodite svoje ravnanje, saj so pešci še bolj ranljivi kot kolesarji.
Posted on

Varno s kolesom

Ob začetku sedmega Globalnega tedna varnosti cestnega prometa smo v Ljubljani izvedli medijski dogodek za ozaveščanje vseh udeležencev v prometu o varnosti kolesarjev.

Beri dalje
Bo tudi RS 7 priključni hibrid?
NOVICE
Bo tudi RS 7 priključni hibrid?
Audi RS 7
Iztok Krajnc
Audi A4 je postal A5
NOVICE
Audi A4 je postal A5
Audi A5
Iztok Krajnc
Večina trgovcev jih zavrača
NOVICE
Večina trgovcev jih zavrača
Električni avtomobili
Iztok Krajnc
Še en nabrit’ priključni hibrid!
NOVICE
Še en nabrit’ priključni hibrid!
Audi RS 5
Iztok Krajnc
Novi dodatki za še bolj drzen izgled
NOVICE
Novi dodatki za še bolj drzen izgled
Smart #1 Brabus
Iztok Krajnc
Ne hitrost, zmogljivost!
NOVICE
Ne hitrost, zmogljivost!
Volkswagen ID. buzz cargo GTX
Iztok Krajnc
Maribor, Novo mesto, Ljubljana, Kranj
NOVICE
Maribor, Novo mesto, Ljubljana, Kranj
Raziskava o menjavi pnevmatik
Iztok Krajnc
Kup novosti prihaja že prihodnje leto
NOVICE
Kup novosti prihaja že prihodnje leto
Škoda enyaq
Iztok Krajnc
Z električnim in hibridnim pogonom
NOVICE
Z električnim in hibridnim pogonom
Fiat grande panda
Iztok Krajnc
Električna reinkarnacija
NOVICE
Električna reinkarnacija
Ford capri
Iztok Krajnc