Do 20. aprila letos je bila zabeležena 101 prometna nesreča enoslednih motornih vozil, lani v tem času že 144. Letos beležimo 1 smrtno žrtev, lani v tem času še nobene, beležimo 18 hudih telesnih poškodb, lani 29 ter 51 lažjih telesnih poškodb, lani 75. Letos je 67 voznikov (dve tretjini) samih povzročilo prometni nesrečo, lani pa 97 (enako dve tretjini). Udeleženci so na današnjem brezplačnem usposabljanju visoko motivirani in tudi sami poudarjajo pomembnost tovrstnih treningov. DARS, Agencija za varnost prometa in Policija bodo usposabljanja na lokaciji AC baze v Novem mestu izvajali še 6., 13. in 20. maja.

Mag. Zvonko Zavasnik, DARS, d. d., je uvodoma pozdravil vse udeležence in dejal, da je usposabljanje postalo že tradicionalno. Gre za pomemben segment izobraževanj in praktičnih vaj, s katerim DARS prispeva k zagotavljanju prometne varnosti voznikov enoslednih motornih vozil. Tovrstni dogodki imajo visoko dodano vrednost, saj se motoristi v varnem okolju in ob nasvetih izkušenih inštruktorjev lahko dodobra usposobijo in preverijo svoje psihofizične sposobnosti še pred razmahom motoristične sezone. Igor Mihajlik, zunanji strokovni sodelavec Agencije za varnost prometa, je motoristom podal vrsto uporabnih napotkov, med drugim, kako pravilno izvesti zaviranje v sili in kako pomembna je pravilna nastavitev sedežnega položaja ter drža ročic sklopke in prednje zavore. Opozoril je na številne dejavnike, ki jih mora vsak motorist upoštevati za varno udeležbo v prometu, udeležence praktičnega dela usposabljanja pa je skupaj z dvema policistom inštruktorjema usposabljal v vajah, ki so pomembne tekom cele motoristične sezone. V vsaki skupini se je usposabljalo 24 motoristov, tako smo danes skupaj teoretično in praktično izobrazili skoraj 50 motoristov.

Tomaž Tomaževic, PU Ljubljana, je na uvodnem predavanju o posledicah prometnih nesreč izpostavil ključne pasti in tveganja, ki so za motoriste pogosto usodni. Opozoril je na ranljivost motoristov, pri čemer je poudaril, da neprilagojena hitrost, alkohol, uporaba multimedije ter objestna vožnja, botrujejo premnogim prometnim nesrečam z najhujšimi posledicami. Anamaria Hren, vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa na Agenciji za varnost prometa, je ob tej priložnosti povedala, da je razumevanje in obvladovanje dinamike vožnje motorja zelo kompleksno, zato je nujno, da se vozniki tega zavedajo. Da bi ugotovili, ali so v vedenju posameznikov, ko vozijo motor ali avtomobil, razlike, je bila v Sloveniji leta 2014 izvedena anonimna anketa med 200 motoristi. Izsledki so pokazali, da vozniki, ki med vožnjo z motorjem uporabljajo več varnostne opreme, za varnost poskrbijo tudi v avtomobilu. Prav tako je korelacija med kršitvami predpisanih hitrosti. Tisti, ki predpisane omejitve kršijo na motorju in hitrosti ne prilagajajo razmeram, enako ravnajo v vlogi voznika osebnega avtomobila. Zelo podobne so ugotovitve za druge kršitve cestnoprometnih predpisov. Posebej izstopajo tisti, ki so na motorju "kaskaderji" in v prometu izvajajo elemente, ki na cesto ne sodijo – takšni motoristi mnogo pogosteje kršijo cestnoprometne predpise tudi v vlogi voznika osebnega avtomobila. Ugotovitve torej kažejo, da se prometna kultura in način vožnje posameznika ne spremeni, ne glede na tip vozila, s katerim voznik upravlja. Na razvoju prometne kulture, ki se nato odrazi v stopnji prometne varnosti, moramo kot družba še veliko narediti. Objestnost, agresija, kršenje predpisov, ne sodijo na ceste. To je prostor, ki si ga delimo vsi, je dejala Anamaria Hren. Lansko leto smo na segmentu varnosti motoristov v Sloveniji zabeležili najboljše leto, od leta 1994, ko je bila vzpostavljena elektronska baza podatkov. Prizadevajmo si, da bo šel ta trend letos še na bolje. To lahko naredimo s praktičnimi treningi, kot je današnji, ozaveščanjem in odgovorno vožnjo vsakega posameznika, je zaključila Anamaria Hren.