Letos do 30. maja je bilo po trenutnih podatkih v prometnih nesrečah udeleženih 135 otrok v starosti od 0 do 14 let, v enakem obdobju lani pa 142. V posledicah teh nesreč sta letos življenje izgubila dva otroka v tej starostni skupni (lani nihče), eden kot potnik na traktorskem priključku in drugi kot pešec. Hudo poškodovanih je bilo 8 (lani 7), lahko poškodovani pa so bili 104 (lani 101). Otroci so med najbolj ranljivimi in ogroženimi udeleženci v prometu. Pešce najpogosteje ogrožajo vozniki motornih vozil, ki so v približno 70 odstotkih povzročitelji prometnih nesreč. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v odraslega pešca je enak padcu z višine 9,8 m, posledice za otroke pa so hujše, ali celo usodne, že pri nižjih hitrostih, opozarjata Agencija in Policija. V prihodnjem tednu bosta potekali nacionalni preventivni akciji "hitrost" in varnost motoristov", v času katerih bo potekal tudi poostren nadzor s strani Policije.

Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je ob tem izpostavila: »Izguba otroka v prometni nesreči je tragedija, ki je ne bi smela doživeti nobena družina. Otrokom moramo omogočati varno mobilnost, za kar je potrebna skrbnost, odgovornost in zgled vseh udeležencev v prometu. Vozniki, prilagodite hitrost vožnje, še posebej v naseljih, v okolici šol, vrtcev in igrišč, med vožnjo ne uporabljajte mobilnega telefona, ki odvrača vašo pozornost od dogajanja na cesti in ob njej, za volan sedite trezni! Odgovornost staršev, skrbnikov, starih staršev je pri prometni vzgoji otrok ključna. Starši so otroku od prevoza iz porodnišnice prvi in največji zgled, zato ob vsaki udeležbi v prometu spoštujte cestnoprometna pravila in razmere na cesti. Poskrbite za dosledno uporabo otroških zadrževalnih sistemov v vozilih, zaščitnih kolesarskih čelad na skirojih, e-skirojih, kolesih ali rolerjih. Poskrbite za otrokovo vidnost s svetlimi oblačili in aktivno rabo odsevnikov. Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje, poleg odsevnika, okoli vratu nositi tudi rumeno rutico. Odrasli, ki ob cesti spremljajo otroke, naj jih držijo za roko na zunanji strani, proč od ceste. Vsi skupaj z odgovorno udeležbo v prometu storimo vse, da do takšnih tragičnih dogodkov, kot jih beležimo v zadnjih dneh, ne bo več prihajalo.«

Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, je dejal: »V zadnjem obdobju je bilo v prometnih nesrečah tudi z najhujšimi posledicami udeleženih kar nekaj najmlajših otrok. Tega si nihče ne želi. Že v načelih cestnega prometa je zapisano, »da kadar so udeleženci cestnega prometa otroci, so drugi udeleženci dolžni nanje posebej paziti in jim pomagati«. To načelo povsem jasno določa, da smo vsi v prometu soodgovorni za varnost otrok. Zato je potrebno v prometu ravnati tako, da čim bolj izključimo dejanja, ki bi lahko ogrožala otroke. Otroci so razigrani in drugače dojemajo promet okoli sebe in so kot taki zelo nepredvidljivi v svojih ravnanjih. Zato moramo biti na cesti ob zaznavi otrok v bližini, bistveno bolj pazljivi in pozorni, ker nikoli ne vemo kako bo otrok reagiral. Poleg tega bi ob tem opozoril na vlogo staršev, ki so pri tem najbolj pomembni. Starši predstavljajo vzor, hkrati pa mladostnike pripravljajo na samostojno udeležbo v cestnem prometu. Njihova vloga je na tem mestu neprecenljiva. Zato vsi storimo vse, da se takšni dogodki, kot smo jim bili priča v zadnjem obdobju, ne bi ponavljali.«

Evropski svet za varnost v prometu (ETSC) je septembra lani objavil poročilo Zmanjševanje števila smrtnih žrtev med otroki na evropskih cestah v obdobju 2011-2021. Poročilo je Slovenijo uvrstilo med najvarnejše na področju prometne varnosti otrok do 14. leta in izpostavilo, da je v Sloveniji leta 2011 umrlo šest otrok, leta 2021 trije, v letu 2018 pa niti eden. Poleg Slovenije samo še na Norveškem, Švedskem, Slovaškem in v Estoniji število umrlih otrok v prometu vsako posamezno leto v zadnjih desetih letih (2011-2021) ni nikdar preseglo deset žrtev. Povprečen upad števila smrtnih žrtev med otroki (0–14 let) v prometu je bil v obdobju 2011–2021 v Sloveniji krepko pod povprečjem EU, kar nas je uvrstilo v sam vrh najboljših držav, v družbi Avstrije, Belgije in Litve. V Sloveniji je znašal upad dobrih 10 odstotkov, v povprečju EU 27 pa je bil upad 5-odstoten.