Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je skupaj z Agencijo za varnost prometa (AVP) ustvarilo novo video-kampanjo Vsi smo na isti poti, ki v desetih videospotih poudarja pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. Kampanjo sta danes v Ljubljani predstavila mag. Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice Agencije za varnost prometa in Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarjenje, MOPE ter s strani igralske zasedbe igralka Gorka Berden. Zavedanje o soodgovornosti na cestah je ključno za varna potovanja. Vsak dan se na slovenskih cestah dogajajo nesreče, ki bi jih lahko preprečili. S skupnimi močmi in odgovornim delovanjem lahko naredimo naše poti varnejše za vse. Ne glede na to, ali smo pešci, (e-)kolesarji ali vozniki avtomobilov, vsak od nas nosi del odgovornosti za varnost v prometu.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa poudarjata skrb za varnost udeležencev, ki so pri aktivnih načinih mobilnosti najbolj izpostavljeni. Ključno vlogo pri varnosti pešcev, gibalno oviranih, starejših in najmlajših, kolesarjev in e-kolesarjev igrata strpnost voznikov motoriziranih vozil in poznavanje ter spoštovanje prometnih predpisov in signalizacije. Strpnost pa velja tudi med slednjimi. Kampanja Vsi smo na isti poti z igralsko zasedbo v sestavi Gorka Berden, Ljerka Zupančič in Denis Porčič, na nekoliko bolj sproščen način v desetih videospotih opozori na obnovo znanja cestnoprometnih pravil s poudarkom na varnosti pešcev, kolesarjev in e-kolesarjev.
Vizije 0 smrtnih žrtev v prometu ne bomo dosegli zgolj s pomočjo tehnoloških rešitev oz. gradnjo namenskih površin za posamezno vrsto prometa, saj se prometne poti različnih udeležencev vedno v določeni točki križajo (križišča, zavijanja levo, prečkanja, ...). Razlog za večino prometnih nesreč je človeški faktor. S spoštovanjem drugih udeležencev prispevajmo k boljši varnosti vseh udeležencev. Vsakdo izmed nas je vsaj v delu svojih poti pešec.

Če prehitevamo kolesarja, upoštevajmo pravilo minimalne bočne razdalje 1,5 metra
Kolesarjenje in e-kolesarjenje sta v zadnjih letih v vzponu, povečuje se delež poti opravljenih s kolesom in skupno število prevoženih kilometrov. Povečuje se tudi delež e-kolesarjev, posledično pa narašča število prometnih nesreč z udeležbo e-kolesarjev. V prometnih nesrečah s kolesom sta bili lani udeleženi 1.502 osebi, 7 kolesarjev je umrlo, 236 je bilo hudo telesno poškodovanih, 1.061 pa lažje telesno poškodovanih. Leta 2022 je bilo v prometnih nesrečah s kolesom udeleženih 1.528 oseb, 11 kolesarjev je življenje izgubilo, 239 je bilo hudo telesno poškodovanih, 1.039 pa lažje telesno poškodovanih.

Vožnja e-kolesa zahteva več spretnosti
Pri e-kolesarjih so policisti lani zabeležili 67 prometnih nesreč. Dva e-kolesarja sta umrla, 11 je bilo hudo telesno poškodovanih, 46 pa lažje telesno poškodovanih. V letu 2022 je bilo v prometnih nesrečah z e-kolesom udeleženih 56 oseb. En e-kolesar je umrl, 16 je bilo hudo telesno poškodovanih, 27 pa lažje telesno poškodovanih. Vse tri smrtne žrtve so bile v prometni nesreči samoudeležene. V primeru e-kolesarjev so v prometne nesreče največkrat vključeni starejši kolesarji nad 45 let, zato so v okviru kampanje pripravili video, ki predvsem to ciljno skupino opozarja na izzive pri vožnji e-kolesa. Med vzroki za nastanek prometnih nesreč z udeležbo e-kolesarja izstopata neprilagojena hitrost in nepravilna stran/smer vožnje.
Glede na nastanek so prometne nesreče podobne tistim, ki se jih zaznava pri kolesarjih, glede na dejstvo, da e-kolo lahko razvije višje hitrosti, pa so posledice lahko težje, podobne voznikom mopedov in e-skirojev. Iz podatkov je mogoče tudi razbrati, da je pri e-kolesarjih višji odstotek tistih, ki prometno nesrečo povzročijo sami.
Vse kolesarje Agencija za varnost prometa in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo spodbujata k samozaščitnemu ravnanju. To pomeni, da imajo tehnično brezhibno kolo ali e-kolo, da poskrbijo za svojo psihofizično kondicijo za vožnjo, za lastno vidnost ter spoštujejo prometna pravila, omejitve hitrosti in uporabljajo površine, namenjene kolesarjem. Vse voznike motornih vozil pa pozivamo, naj bodo pozorni in še posebej pazljivi pri prehitevanju kolesarjev, kjer velja pravilo minimalne bočne razdalje 1,5 metra in ob zavijanju desno pri rdeči luči na semaforju z dopolnilno tablo z zeleno puščico.

Pustimo pločnike tistim, komur so namenjeni!
Hoja je najbolj naravna oblika gibanja in pešci so najpogostejši, pa tudi najbolj izpostavljeni udeleženci v prometu. Med pešci so najbolj pogosti starejši in otroci, ki jim je potrebno omogočati varno aktivno mobilnost. Tega pa ne zagotavlja le ločena infrastruktura, ampak tudi skrbnost, odgovornost in zgled vseh udeležencev v prometu. Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 625 pešcev, 12 pešcev je umrlo, 88 je bilo hudo telesno poškodovanih, 469 pa lažje telesno poškodovanih. Leta 2022 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 624 pešcev, 15 pešcev je umrlo, 95 je bilo hudo telesno poškodovanih, 462 pa lažje telesno poškodovanih.
Voznike motornih vozil, koles, e-koles in e-skirojev MOPE in AVP opozarjata, naj bodo med vožnjo izjemno pozorni. Še posebej naj bodo previdni v območju skupnega prometnega prostora, v okolici prehodov za pešce, v okolici vrtcev, šol, domov za starejše. Med vožnjo naj ne uporabljajo mobilnega telefona in drugih naprav, saj je tako njihova pozornost močno okrnjena. Hitrost motornih vozil je ključen dejavnik tveganja za varnost najbolj izpostavljenih udeležencev. Kako pomembna je prilagoditev hitrosti, kaže tudi podatek, da so posledice trka osebnega avtomobila v pešca pri hitrosti 50 km/h primerljive s posledicami pri padcu z višine 9,8 m.