Postopek združitve obeh podjetij v eno samo podjetje s trenutno neznanim imenom naj bi zaključili do začetka leta 2024. Namen združitve leži predvsem v ekonomski računici, ker lahko skupni razvoj in izdelava ter delitev sestavnih komponent dobro oklestita stroške proizvodnje, in to navzlic višjim proizvodnim kvotam. Ob tem se bodo Nemci in Japonci skoncentrirali predvsem na razvoj bodočih CASE (Connected/Autonomous & Automated/Shared/Electric) tehnologij, ki jim bodo pri izdelavi gospodarskih vozil lahko zagotovile večjo konkurenčnost na globalnem tržišču. Istočasno se bodo posvetili tudi skupnemu razvoju gospodarskih vozil, ki jih premikajo alternativna goriva (vodik, gorivna celica …). Na ta način želijo postati tudi manj odvisni od Kitajske, sploh v pogledu surovin, ki so potrebne za izdelavo alternativno gnanih gospodarskih vozil. Manj sprememb bo pri distribuciji skupnih izdelkov, ker jih bodo še vedno prodajali ločeno. Z združitvijo znamk Fuso in Hino bomo dobili novega azijskega giganta, ki naj bi na globalno tržišče vsako leto dostavil približno 300.000 novih, alternativno gnanih gospodarskih vozil.