Volan na Facebook-u Uredništvo Oglaševanje
 

Varno kolesarjenje v prometu

Javna agencija RS za varnost prometa

Avtor prispevka: AVP
Letos do 23. julija po začasnih podatkih beležimo 744 prometnih nesreč kolesarjev, v katerih je bilo 123 hudo telesno poškodovanih in 527 lažje telesno poškodovanih. Umrlo je 10 kolesarjev, enako kot v celem letu 2021. Kar 7 od 10 umrlih kolesarjev je smrtno prometno nesrečo povzročilo samih, največ zaradi neprilagojene hitrosti, pet je bilo starejših od 65 let.
Varno kolesarjenje v prometu
Foto: AVP, Volan
11. 8. 2022 ob 6:00
Komentarjev: 0

Kar polovica od smrtnih žrtev v času nastanka prometne nesreče ni uporabljala zaščitne čelade. Tudi od vseh hudo poškodovanih kolesarjev dobra polovica ni nosila zaščitne čelade. Kljub temu, da je njena uporaba obvezna le do 18. leta, Agencija za varnost prometa in Policija svetujeta uporabo čelade vsem kolesarjem. Letos so kolesarji povzročili 70 prometnih nesreč pod vplivom alkohola, en kolesar je kot povzročitelj zato tudi umrl. Zaradi drugih povzročiteljev pod vplivom alkohola pa sta letos umrla dva kolesarja. Med vožnjo s kolesom je prepovedano uporabljati mobilni telefon, do konca julija pa je Policija ugotovila že 491 kršitev prepovedi naprav ali opreme, ki motijo pozornost. Agencija za varnost prometa in Policija opozarjata še na neuporabo luči in nepravilno stran oziroma smer vožnje, ki sta med pogostejšimi prekrški kolesarjev. Policijske  enote  bodo  v  tem  obdobju  izvajale poostrene nadzore. Poleg tega bodo policisti tudi ob rednem delu izvajali nadzor povezan z varnostjo  kolesarjev. Policisti bodo na posameznih območjih sodelovali tudi z občinskimi redarstvi. Nadzor pa bo uperjen v ugotavljanje kršitev kolesarjev in kršitev drugih udeležencev do kolesarjev. V  Policiji so v letošnjem letu nabavili 28 električnih koles, ki so bila razporejena na vse Policijske uprave po Sloveniji. Tudi električna kolesa bodo policisti  uporabljali v  napovedanih aktivnostih za večjo varnost kolesarjev. Z aktivnostmi nacionalne preventivne akcije želita Policija in Agencija vplivati na kolesarje in druge udeležence, da spoštujejo cestnoprometne predpise.

Agencija za varnost prometa in Policija izpostavljata, da so najpogostejši vzroki za prometne nesreče v katerih so udeleženi kolesarji, neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oz. smer vožnje. Tako kot voznike motornih vozil, tudi kolesarje pozivata, da prilagodijo hitrost vožnje in da upoštevajo pravila glede smeri vožnje. Uporabljajo naj kolesarske poti, če na njihovi poti obstajajo, saj so veliko bolj varne. Dogaja se namreč, da kolesarji vozijo po cestah, čeprav vzporedno s cesto poteka še kolesarska steza ali kolesarska pot. Na njih pa je vse več voznikov e-skirojev, zato je pomembno, da so pozorni drug na drugega. Posebna opozorila za varnost kolesarjev gredo voznikom motornih vozil, ki so letošnje tri smrtne prometne nesreče kolesarjev povzročili zaradi neprilagojene hitrosti, izsiljevanja prednosti in nepravilnega prehitevanja kolesarjev. Voznike motornih vozil Agencija za varnost prometa in Policija posebej opozarjata na prometno pravilo, ki predpisuje minimalno bočno razdaljo pri prehitevanju kolesarjev, ki znaša 1,5 metra, kar naj dosledno upoštevajo.

Predstavniki policijskih uprav in Agencija za varnost prometa bodo v sodelovanju z mediji opozarjali  javnost na potek akcije in na pomembnost upoštevanja cestnoprometnih predpisov.

Znani izsledki spletne ankete glede varnosti kolesarjev

Agencija za varnost prometa je konec maja in v začetku junija izvedla spletno anketo glede varnosti kolesarjev v prometu, pri kateri je sodelovalo preko 1.350 respondentov. Glede pogostosti kolesarjenja jih je 27 % poročalo, da kolesarijo zelo pogosto, dodatnih 24 % pogosto, zelo redko in nikoli pa skupaj 21 % respondentov. Najpogosteje kolesarijo za rekreacijo kot športno aktivnost ter družinsko, včasih po dnevnih opravkih, za prevoz na delo ali v šolo ter v turistične namene. Bolj redko pa kolesarijo tekmovalno za trening ali iz zdravstvenih razlogov. Glede uporabe zaščitne kolesarske čelade 41 % respondentov poroča, da uporabljajo čelado zelo pogosto ter dodatnih 13 % pogosto, 20 % nikoli ne uporablja čelade, 10 % pa zelo redko. Med glavnimi razlogi, da kolesarske čelade na uporabljajo vedno, jih 24 % navaja, da jim je zaradi čelade vroče, da jih ovira, ker je nimajo kje pustiti, 17 % jih navaja, da uporabljajo čelado le pri rekreativnem kolesarjenju, 15 % jih moti, ker jim lahko pokvari frizuro, v manjših deležih pa tudi, da jih boli glava, da čelada ovira pogled oz. poslabša izgled. 60 % respondentov meni, da če bi bila čelada obvezna, bi kolesarili enako pogosto, 11 % bi kolesarilo več kot sedaj ter 11 % manj, 10 % pa se jim ne zdi pomembno. Pri uporabi luči na kolesu so rezultati nekoliko višji, in sicer jih 61 % poroča, da vedno oz. zelo pogosto uporabljajo kolesarsko luč v mraku ali temi, 15 % pogosto, le 8 % pa nikoli oz. zelo redko. 11 % poroča, da v mraku ali temi ne kolesari.

Glede kršitev respondenti poročajo, da so v zadnjih 30 dneh včasih kolesarili brez zaščitne čelade ter po površinah za pešce, večinoma pa ocenjujejo, da zelo redko vozijo v nasprotni smeri, skozi rdečo luč na semaforju ali pod vplivom alkohola, uporabljali mobitel ali imeli slušalke med vožnjo kolesa.

Anketiranci so bolj kritični do urejenosti in varnosti kolesarske infrastrukture. Tako jih približno polovica ocenjuje, da so kolesarske površine v njihovi občini neurejene oz. bolj slabo urejene in označene. Večinoma so kolesarji na vozišču z motornim prometom, ponekod so urejene kolesarske steze in kolesarski pasovi, po njihovi oceni je manj kot četrtina cest v občini urejena s posebej vodeno kolesarsko potjo, s semaforiziranimi prehodi za kolesarje, s souporabo voznega pasu ali vodenjem kolesarjev v enosmerni cesti v nasprotni smeri. Med ukrepi bi po mnenju anketiranih najbolj učinkovito povečali varnost kolesarjev z rednim vzdrževanjem kolesarskih površin, s povečanjem števila kilometrov kolesarskih stez in površin znotraj naselij ter z izgradnjo daljinskih kolesarskih poti. Pa tudi z uvedbo posebnih ukrepov za kolesarje, od parkirišč, izposoje koles, uvedbe obvezne čelade, kolesarskih niš, znižanjem hitrosti motornih vozil in drugimi.

V nadaljevanju povzemamo izpostavke nekaterih ključnih področij, podatkov in ugotovitev, ki se nanašajo na varnost kolesarjev ter primerjave z Evropsko unijo.

Jože Hribar, univ. dipl. inž. str., direktor Agencije za varnost prometa, ob začetku akcije poudarja: »Kolesarjenje je v Sloveniji v razcvetu, delež kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje. Vsaj štirikrat tedensko kolesari več kot 13 % ljudi. Lani je bilo po ocenah prodanih že več kot 100.000 koles. Vse višje deleže zavzemajo električna kolesa, s katerimi razdalje in višinske razlike premagujemo še lažje. Vendar pa je ob tem potrebna dodatna previdnost, saj z njimi mimogrede dosežemo visoke hitrosti. Ob morebitnih padcih ali nesrečah pa so posledice lahko precej težje, še posebej, če kolesar ne uporablja zaščitne čelade.«

V Sloveniji trend zmanjšanja smrtnih žrtev

Kolesarji so po podatkih Evropske komisije na ravni celotne Evropske unije med vsemi vrstami udeležencev v prometu edini, kjer upada smrtnih žrtev niso zabeležili že od leta 2010. Čeprav številke na ravni celotne EU niso vzpodbudne, pa se Slovenija uvršča med države z negativnim trendom smrtnih žrtev med kolesarji. Primerjava Evropske komisije med obdobjema 2010-2012 in 2017-2019 kaže trend zmanjšanja smrtnih žrtev med kolesarji v Sloveniji za 38 %, največ med vsemi državami članicami.

Podatki Evropske komisije kažejo, da se je število vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu na ravni cele EU leta 2021 v primerjavi z 2020 povečalo za 5 %. V primerjavi z letom 2019, ki je zaradi pandemičnega leta 2020 bolj ustrezno za primerjavo, pa se je število smrtnih žrtev v letu 2021 zmanjšalo za 13 %. Ob tem pa število smrtnih žrtev med kolesarji v zadnjih desetih letih na ravni EU ostaja dokaj nespremenjeno. Upada smrtnih žrtev med kolesarji na ravni EU namreč niso zabeležili že od leta 2010, odstotek smrtnih žrtev med kolesarji je znašal 9 % v letu 2019. Evropska komisija kot enega izmed razlogov za porast števila smrtnih žrtev med kolesarji navaja velik porast obsega kolesarjev predvsem kot odgovor na pandemijo.

Vse več koles in električnih koles

V Bruslju so v prvem letu pandemije zabeležili osupljivo 64-odstotno povečanje kolesarjenja. Tudi v Sloveniji je kolesarjenje v razmahu. V Ljubljani je pozitiven trend redno beležen na stacionarnih števcih koles, na štirih števcih je od leta 2007 do leta 2019 zaznati kar 45 % rast kolesarjev. Pozitiven trend dokazuje tudi število uporabnikov javnega sistema za izposojo koles BicikeLJ, število aktivnih uporabnikov je leta 2016 znašalo 30.735, leta 2019 pa kar 40.088. Številke so v času po epidemiji še višje, o čemer priča tudi povečanje prodaje koles med 30 in 40 odstotki letno. Lani je bilo po ocenah prodanih več kot 100.000 koles, pri tem pa vse višje deleže zavzemajo električna kolesa, s katerimi razdalje in višinske razlike premagujemo še lažje. Vendar pa je ob tem potrebna dodatna previdnost, saj z njimi mimogrede dosežemo visoke hitrosti. Ob morebitnih padcih ali nesrečah pa so posledice lahko precej težje, še posebej, če kolesar ne uporablja zaščitne čelade.

Infrastrukturni sledilnik Evropske kolesarske zveze (ECF) kaže, da je bilo v prvem letu pandemije, leta 2020, v kolesarsko infrastrukturo vloženih skoraj 1,7 milijarde evrov, pri čemer je bilo po vsej EU urejenih skoraj 1.500 km kolesarskih povezav. V Sloveniji je v 5-letnem obdobju 2019-2023 izgrajenih oziroma v izgradnji dobrih 500 km kolesarskih povezav v vrednosti okrog 200 milijonov evrov, pri čemer niso vključene investicije občin.

Največ nesreč se zgodi v trku z motornimi vozili

Podatki Evropske komisije kažejo, da je kar 83 % smrtnih žrtev med kolesarji posledica prometnih nesreč z udeležbo motornega vozila, v Sloveniji znaša ta delež 69 %. Leta 2019 je po vsej EU zaradi avtomobilov umrlo več kot 1.000 kolesarjev, zaradi tovornih vozil in avtobusov pa 410 kolesarjev. Skoraj enako število kolesarjev (417) je umrlo v prometni nesreči, kjer so bili edini udeleženec. V Sloveniji je bil v prometni nesreči s smrtjo kolesarja v zadnjem 5-letnem obdobju (2017-2021) najbolj pogosto udeleženec voznik osebnega avtomobila in to v 43 % oz. v 20 prometnih nesrečah s smrtjo kolesarja. 22 % oz. 10 smrtnih prometnih nesreč je bilo takšnih, v katerih je bil udeležen kolesar sam ter 21 % smrtnih prometnih nesreč, v katerih je bil udeležen voznik tovornega vozila ali avtobusa.

Na podlagi podatkov Evropske komisije, se Slovenija uvršča v povprečje EU, saj je v obdobju 2017 – 2019 povprečno na milijon prebivalcev umrlo statistično 4,5 kolesarja. Upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da v določenih državah kolesarijo več kot v drugih. Tako npr. na Nizozemskem polovica prebivalcev kolesari 1x tedensko, v Sloveniji več kot 13 % vsaj štirikrat tedensko, v Španiji in Grčiji pa manj kot 9 %.

Starejši kolesarji še posebej izpostavljeni

Med smrtnimi žrtvami je bila na ravni EU skoraj polovica (47 %) smrtnih žrtev starih 65 let ali več, 82 % smrtnih žrtev je bilo moških. Tudi v Sloveniji je trend podoben, saj je v obdobju 2017-2021, pa tudi v prvi polovici letošnjega leta največ kolesarjev umrlo v starostni skupini nad 65 let (2017 do 23. 7. 2022 skupaj 20 umrlih).

Dve tretjini (68 %) vseh smrtnih prometnih nesreč med kolesarji na ravni EU beležijo podnevi, v času delovnika. Največ nesreč se zgodi na urbanih področjih, najbolj kritična so križišča. Tudi v Sloveniji se je v prvi polovici letošnjega leta 86 % prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev pripetilo na cestah v naselju, osem od desetih letošnjih smrtnih žrtev je umrlo podnevi. V osrednjeslovenski in gorenjski je zabeleženih največ prometnih nesreč s kolesarji, kar šest od desetih smrtnih žrtve je letos umrlo v teh dveh regijah. To so tudi regije z večjim številom urbanih naselij in razvejano mrežo turizma.

Ukrepi za večjo varnost kolesarjev

Prakse Evropske unije kažejo, da so nižanje omejitev hitrosti, zmanjševanje uporabe motornih vozil in izboljševanje pogojev za kolesarjenje učinkovite rešitve za večjo prometno varnost. Prometne nesreče in njihove najtežje posledice so se zmanjšale v mestih, ki so omejitve hitrosti na cestah v naseljih z uličnim sistemom omejile na 30 km/h. Bruselj je med letoma 2016 in 2020 zabeležil 20-odstotno zmanjšanje števila prometnih nesreč in 50-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev, Helsinki niso zabeležili smrti pešcev ali kolesarjev, odkar so hitrost v večini naselij z uličnim sistemom omejili na 30 km/h. Tudi v Oslu so število smrtnih žrtev s temi ukrepi bistveno zmanjšali. Ob dejstvu, da je v Sloveniji v zadnjih petih letih neprilagojena hitrost med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, največ nesreč pa se zgodi v naseljih, so tuje prakse dobro izhodišče tudi za Slovenijo. Pri tem Agencijo za varnost prometa žalostijo izsledki javnomnenjske raziskave iz leta 2021. Ti izkazujejo, da je edini predlagani ukrep za večjo prometno varnost, pri katerem so bili anketiranci izrazito proti (kar 74,1 %), ukrep splošne omejitve hitrosti v vseh naseljih na 30 km/h.

Med kolesarji vse več uporabe mobilnega telefona

Nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov pomembno prispeva k varnosti v cestnem prometu. Policisti so v obdobju 2017 – 2022 pri kolesarjih ugotovili največ kršitev nepravilne strani oz. smeri vožnje, uporabe mobilnega telefona, vožnje pod vplivom alkohola, neuporabe luči in vožnje v rdečo luč.

Uporaba mobilnega telefona in slušalk med kolesarjenjem ni dovoljena, saj pomembno vpliva na (ne)zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče. Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa je za udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, e-skiroji in ostala lahka motorna vozila), zvišala kazen za neupravičeno uporabo mobitelov, slušalk in drugih naprav med vožnjo na 120 evrov. Letos do konca julija je bilo s področja uporabe telefona ugotovljenih že 491 kršitev.

Vse več tatvin koles – poznate Centralni kolesarski register?

S povečanjem števila kolesarjev in zanimanja za kolesa se veča tudi število primerov tatvin, policisti pa imajo pri iskanju pogosto težave, saj lastniki svojih koles ne poznajo dovolj dobro. Tatvin koles je bilo leta 2019 zabeleženih 763, 849 leta 2020 in 852 leta 2021. Naraščajo predvsem tatvine električnih koles, le-teh je bilo 14 leta 2018, leta 2021 pa že 99. Policisti lahko kolo bolje identificirajo, če imajo  številko znamke kolesa, modela, številke okvirja pa tudi dobro fotografijo kolesa. To problematiko v Sloveniji uspešno rešuje že leta 2015 vzpostavljen Centralni kolesarski register. Z vnosom osnovnih identifikacijskih podatkov o kolesu in fotografije, kolo prejme unikatno številko, ki deluje kot neke vrste registrska številka, s čimer je olajšana tudi njegova sledljivost. Če kolesar z unikatno številko opremi svoje kolo, pa s tem poskrbi tudi za dodatno opozorilo, ki bo tatu morda odvrnilo od kraje.

Pravila za varno kolesarjenje

  • Upoštevajte prometna pravila za kolesarje in prometne znake ter semaforje.
  • Vedno kolesarite po kolesarskem pasu ali stezi, kjer obstajajo, ali ob robu cestišča.
  • Ne kolesarite v nasprotni smeri, saj tako ogrožate sebe in druge, vozniki vas tako ne pričakujejo.
  • Kolesarite vedno ob DESNEM robu in po desni strani kolesarske steze, druge kolesarje ali oviro prehitevamo po LEVI.
  • Bodite VIDNI in uporabljajte LUČI na kolesu: spredaj belo, zadaj rdečo, da vas vozniki prej opazijo, nosite svetla in odsevna oblačila (odsevni telovnik).
  • Vedno uporabljajte kolesarsko čelado.
  • Prilagodite svojo hitrost vožnje, saj so pogoste nesreče zaradi neobvladovanja kolesa (vožnja navzdol po klancu, v ovinku, na mokri ali spolzki površini).
  • Ne kolesarite vzporedno, saj tako ovirate druge voznike, ki vas ne pričakujejo.
  • Nakažite smer vožnje z roko pri zavijanju, vzpostavite očesni kontakt z drugimi udeleženci v prometu.
  • Preverite tehnično brezhibnost kolesa (ustrezna velikost, delovanje zavor, luči, napolnjenost pnevmatik).
  • Nikoli ne kolesarite pod vplivom alkohola, drog ali drugih psiho-aktivnih snovi.
  • Ne uporabljajte mobilnih telefonov ali drugih naprav med vožnjo kolesa, ker motijo vašo pozornost.
  • Prtljago namestite na ustrezen nosilec ali košaro, oz. kolesarsko torbo.
  • V primeru dežja uporabljajte kolesarsko pelerino in nikdar ne kolesarite z dežnikom v roki.
  • Poskrbite za varnost otrok na kolesu: obvezna čelada, kot potniki v posebnih sedežih ali prikolici.
  • Bodite pozorni na pešce in prilagodite svoje ravnanje, saj so oni še bolj ranljivi kot kolesarji.

Agencija je ob prvi letošnji akciji za večjo varnost kolesarjev pripravila tudi novo preventivno gradivo.

 
Komentarji
Komentarji uporabnikov
 
Ni komentarjev, dodajte jih!
NAJBOLJ BRANO
NAJBOLJ KOMENTIRANO
VOLAN NA FACEBOOKU
 
   
Danes je 7. 12. 2022
December 2022
Pon Tor Sre Če Pet Sob Ned
 
28293001020304
05060708091011
12131415161718
19202122232425
26272829303101

€/L
Q Max 100

€/L
Q Max 95

€/L
Q Max diesel
škoda octavia 184
renault captur 115
renault clio 113
volkswagen tiguan 92
hyundai tucson 90

Podatki veljajo za september 2022.

Letos je bilo v SLO prodanih 36.757 novih avtov.

Anketa
Kdaj bo gorivo predrago?
989Ko bo liter 3 EUR 988Ko bo liter 2,5 EUR 987Ko bo liter 2 EUR


Vsak petek boste prejeli sveže e-novičke Volan.

Obljubimo vam, da ne bomo smetili!

Obvestila
Javna agencija RS za varnost prometa Nekaj več kot 2.600 kršitev pred 10 meseci  | 
Motulli Dolenjski Motulli osvaja Švico pred 1 leti  | 
Peugeot Slovenija Nov prodajno-servisni salon pred 1 leti  | 
Javna agencija RS za varnost prometa Varno v jesen in zimo pred 1 leti  | 
Javna agencija RS za varnost prometa Na šolske poti so se vrnili otroci! pred 1 leti  | 
Zavod VOZIM, Big Bang Varno v jesen pred 1 leti  | 
Javna agencija RS za varnost prometa Od danes pomembne zakonske spremembe pred 1 leti  | 
Toyota startup pospeševalnik Klic po inovacijah mobilnosti za vse in ... pred 1 leti  |  Volan
Zavarovalnica Triglav - DRAJV Osvoji nove brisalce Bosch pred 1 leti  | 
Ford in Fordwich Bodo preklopili na elektriko? pred 1 leti  | 
Javna agencija RS za varnost prometa Preprečevanje vožnje pod vplivom ... pred 2 leti  | 
Javna agencija RS za varnost prometa Varujmo življenja, vozimo trezni! pred 2 leti  | 
Javna agencija RS za varnost prometa Pasavček tudi v časih epidemije pred 2 leti  | 
Continental in skupina Volkswagen Recept za uspešno večdesetletno ... pred 2 leti  | 
Javna agencija RS za varnost prometa Alkohol ostaja širok družbeni problem pred 2 leti  | 
Toyota Motor Europe Prodajni rezultati pred 2 leti  | 
Continental Zimske ali celoletne pnevmatike? pred 2 leti  | 
Ford transit connect Najvarčnejši v segmentu pred 2 leti  | 
Peugeot Iščejo najstarejšega pred 2 leti  | 
Continental 73-krat od Zemlje do Marsa pred 2 leti  |