Prva novost je BMW serije 2 gran coupe. To je še naprej dobrih 4,5 metra dolga štirivratna limuzina z nizko streho, zato ime gran coupe jemljite z rezervo. Čeprav na pogled precej spominja na nekaj milimetrov krajšo prvo generacijo, pri BMWju pravijo, da gre, podobno kot pri seriji 1, tudi tu za novo, v tem primeru drugo generacijo modela, ki s tem dobiva še novo interno oznako F74. Kar se oblike tiče, vem, da ima sto ljudi sto okusov, ampak meni takšna dvojka še vedno ni najbolj všeč. Sploh sprednji del ne, brez logotipa bi ga brez težav zamenjal za kakšen korejski avtomobil, je pa bočna linija bolj elegantna in zadek precej lepši kot prej. Ledvički sta novi (lahko tudi osvetljeni, če ste ljubitelji kiča), led žarometa ožja, nove so tudi zadnje luči. Drugačna so še lita platišča (ta merijo od 17 do 19 palcev), pri najbolj zmogljivi različici M235 xDrive gran coupe, ki jo vidite na fotografijah, pa prvič dobite tudi štiri zaključke izpušne cevi, da se že na daleč ve, da z njo ni zobati češenj. Namerno uporabljam to frazo, ker me barva spominja na češnjo, čeprav ji pravijo fire red oziroma ognjeno rdeča. Še deset drugih je na voljo, če vam ta slučajno ni všeč.

Vam bo pa zagotovo notranjost. Čeprav je med prvo in drugo generacijo minilo le pet let, je nova videti bistveno bolj moderno. Ne bom rekel, da je ergonomsko bolj dovršena, ker ni, je pa bolj digitalizirana, s prijetnimi materiali in odlično izdelavo pa še kako prijetna. Najbolj opazno novost predstavljata dva velika zaslona, ki pod enim steklom skrivata tako 10,25-palčne digitalne merilnike kot 10,7-palčni osrednji zaslon. Ta temelji na BMWjevem operacijskem sistemu devete generacije. To med drugim pomeni, da je dokaj logičen, precej hiter, predvsem pa dodobra prilagodljiv. Moti me, da so praktično vse funkcije, tudi prezračevanje, dosegljive le s klikanjem po zaslonu, kar odvrača pozornost, zato bi imel še več fizičnih stikal in vrtljivi izbirnik BMW iDrive. Torej vse, kar je že imela prejšnja generacija, le da ta ni bila tako fensi in moderna. Kakorkoli, prostornost kabine se medtem ni kaj dosti spremenila, ker je avtomobil daljši le za 20 in višji za 25 milimetrov, tudi prtljažnik s 430 litri ostaja enak. Pet litrov več kot limuzinski audi A3 ima ter 25 litrov več kot mercedes-benz A limuzina. Prtljažnik novega CLA medtem sprejme kar 506 litrov, ampak tisto je že daljši avtomobil, v dolžino celo daljši kot BMW serije 3, zato primerjava ni smiselna.

BMW 2 gran coupe je pri nas res bolj redek avtomobil, jih pa BMW precej proda drugod. Pravijo, da je to model, ki ima pri njih v povprečju najmlajše kupce. Večini teh bo najbolj zanimiva bencinska različica 220 gran coupe. Gre za 1,5-litrsko trivaljno turborazličico, ki razvije 115 kilovatov moči (156 KM) ter 240 Nm navora. Ker je blagohibridna, sistemska moč znaša 125 kilovatov (170 KM), navora je za 280 Nm. Če se to sliši primerno, različica 216 gran coupe vseeno deluje malce podhranjeno. Sicer ima enak motor z enako prostornino in prav tako tremi cilindri, a ker ni blagohibridna, razvije le 90 kilovatov moči (122 KM) ter 230 Nm navora. Menjalnik je v obeh primerih sedemstopenjski robotiziran (prej je bil ta bodisi šeststopenjski ročni ali osemstopenjski samodejni), pogon pa še vedno na sprednji kolesi.

Kdor hoče štirikolesnega, lahko poseže po različici 223 xDrive gran coupe oziroma še bolj nabriti M235 xDrive gran coupe. Obe sta dvolitrski štirivaljni, kjer prva, ki je blagohibridna, razvije 160 kilovatov (218 KM) sistemske moči in 360 Nm navora, druga, ki ni, pa 221 kilovatov oziroma okroglih 300 'konjičkov' ter 400 Nm. Dovolj, da doseže elektronsko omejeno končno hitrost, ki znaša 250 kilometrov na uro, in dovolj, da se do stotice izstreli v 6,4 sekunde. Ne bom rekel, da je različica M235 xDrive brutalna, ker ni, naj vas črka M ne zavede, se pa zdi odličen kompromis, če iščete nenaporen, vsakodnevno uporaben avtomobil, ki je hiter in obenem dopušča še obilo vozniških užitkov. Ne takšnih, kot jih 55 milimetrov nižji in 38 milimetrov širši dvovratni BMW 2 coupe, vseeno pa se z njim da uživati. In skoraj bi pozabil, da sta v ponudbi še dva dvolitrska turbodizelska štirivaljnika, če koga zanima – 218d gran coupe in 220d gran coupe. Prvi s 110 (150 KM), drugi pa s 120 kilovati (163 KM). V obeh primerih samo s pogonom na sprednji kolesi. Niti ni pomembno, ker vem, da pod pokrovom hočete bencinski motor.

Vem tudi, da hočete paket M sport, četudi to pomeni dobrih štiri tisoč evrov doplačila. Osnovna cena za novi BMW 2 gran coupe s paketom basic line znaša 32.300 evrov (216 gran coupe, 7-st. rob.), kar je 1300 evrov več, kot zahtevajo za 18,5 centimetra krajšo serijo 1. Za dobro opremljeno in motorizirano dvojko pripravite približno 50 tisočakov, najdražja pa že v osnovi stane 57.550 evrov (M235 xDrive gran coupe, 7-st. rob.). Če iščete cenejši, a podobno zabaven avtomobil, pa ima BMW, oziroma ne, se popravljam, Mini, v ponudbi še en nov avtomobil. Ki je 'pikico' manjši.

Cene:

BMW 216 gran coupe, 7-st. rob. (90 kW) – 32.300 EUR
BMW 218d gran coupe, 7-st. rob. (110 kW) – 39.200 EUR
BMW 220 gran coupe, 7-st. rob. (115 + 10 kW) – 39.700 EUR
BMW 220d gran coupe, 7-st. rob. (120 kW) – 41.250 EUR
BMW 223 xDrive gran coupe, 7-st. rob. (150 + 10 kW) – 43.100 EUR
BMW M235 xDrive gran coupe, 7-st. rob. (221 kW) – 57.550 EUR

Dobrih 66 centimetrov krajši, če sem natančen, a zato nič manj pomemben mini cooper cabrio. Ta le 3,88 metra dolg avtomobil, ki ima med osema manj kot dva metra in pol, na trg prihaja kasneje kot trivratna in petvratna različica, se pa od njiju razlikuje v eni ključni točki – v platformi. Ja, čeprav je novinec z izjemo platnene strehe videti praktično enako trivratni različici (nenazadnje sledi novi oblikovni filozofiji 'manj je več'), pod kožo ni povsem nov. Mini je z namenom varčevanja (in s tem možnosti, da tako nišen model trgu sploh še ponudi) za osnovo vzel kar prejšnjo generacijo, kar pomeni, da električnega pogona cabrio za zdaj nima (čeprav je bil v prejšnji generaciji že na voljo). Streha seveda ostaja električno pomična, na voljo pa je z dvema načinoma odpiranja in v dveh barvah. To sta črna in doplačilna siva z vzorcem britanske zastave, odpre pa se lahko kot strešno okno (kjer se platno pomakne do 40 centimetrov nazaj) oziroma v celoti do hitrosti 30 kilometrov na uro. 18 sekund vas bo ločilo od vetra v laseh oziroma 15, ko se ga boste naveličali. V tem primeru bo mogoče bolj prav prišla vetrna zaščita, ki je na voljo s paketi M, L in XL. Ogromna motorna maska, velika led žarometa in 16-palčna lita platišča so del serijske opreme. Za doplačilo lahko merijo tudi 17 ali 18 palcev.

V notranjosti večjih razlik od trivratne različice ne pričakujte - poleg stikala za odpiranje strehe se še najbolj zanimiva zdi funkcija, ki na velikem, kar 9,44-palčnem OLED-osrednjem zaslonu prikazuje, koliko časa smo se vozili zgoraj brez. Ker tudi v tem primeru pred voznikom ni klasičnih merilnikov (hitrost se podobno kot pri starejših minijih prikazuje na osrednjem zaslonu), priporočam nakup projekcijskega prikazovalnika, ki projicira direktno na vetrobransko steklo. Čeprav je voznikovo delovno okolje bistveno bolj moderno kot prej, me tudi tu moti, da v notranjosti ostaja le še malo fizičnih stikal (na srečo vsaj precej posrečen gumb za zagon motorja), zato ergonomija ni najboljša, so pa materiali totalno hudi (tudi trajnostni, če vam je to pomembno) in izdelava je odlična. Volanski obroč je z 62 centimetri premera večji kot prej, tudi bolj debel, ampak prav fino sede v roke. Sedi se super, dva bosta s cabriom res nadvse uživala, štirje (za kolikor je registriran) pa se boste v njem precej stiskali. Zadaj se sedi bolj zasilno, prostornina prtljažnika, kjer se vrata za lažji dostop odpirajo navzdol (in imajo ob tem 80 kilogramov nosilnosti), pa ostaja enaka prejšnji generaciji - 215 litrov, ko je streha zaprta oziroma 160 litrov z vetrom v laseh. Za kopalke, brisačo in sončno kremo bo, pivo boste pa naročili v lokalu. Za volan itak ne sodi!

Da se boste lažje odločili, katero motor različico izbrati, je mini cooper cabrio na voljo le še v treh. Za razliko od trivratnega in petvratnega modela, kjer osnovo predstavlja 1,5-litrski trivaljni, so vse štirivaljne, vse dvolitrske, vse s turbopolnilnikom, razlikujejo se le v moči – vstopno izbiro predstavlja 120-kilovatni (163 KM) motor z 250 Nm navora, ki pri navadnem miniju ni na voljo, medtem ko sta močnejša motorja znana. Motor različice cooper S razvije 150 kilovatov (204 KM) ter 300 Nm, mi pa smo preizkusili najmočnejši mini cooper cabrio JCW oziroma John Cooper Works. Ta razvije 170 kilovatov moči (231 KM) ter 380 Nm navora, kar je enako modelu s trdo streho. Končna hitrost je vseeno 5 kilometrov na uro manjša, pospešek do stotice pa s 6,4 sekunde tri desetinke daljši. Razlog seveda tiči v dodatnih kilogramih, slabih 100 kilogramov težji je, se pa kljub starejši platformi pelje odlično.

Ročnega menjalnika ni več v ponudbi, čeprav bi ga sam izbral takoj, zdaj so vsi serijsko opremljeni s sedemstopenjskim robotiziranim z dvojno sklopko. Ta navor prenaša na sprednji kolesi, ob prestavljanju v športnem načinu go-kart pa tako lepo poka iz sredinsko nameščene izpušne cevi (ki mi je z le enim zaključkom videti malce hecno), da vas takoj spravi v dobro voljo. Občutek na volanu je dober, mogoče samo malenkost preveč umetno obtežen, a na srečo vseeno ponuja dovolj povratnih informacij, da točno veš, kje so meje oprijema in do kod lahko greš. Sicer dvomim, da bo kdo mini cooper cabrio, četudi v različici JCW, izbral zato, da bo najhitrejši med zavoji, a je fino vedeti, da zmore tudi to. Po prvih prevoženih kilometrih, ki smo jih odpeljali med Ljubljano in Ajdovščino (preko Cola), lahko rečem, da je še vedno eden bolj zabavnih majhnih kabrioletov na trgu. Je pa res, da konkurentov ni več veliko.

C, S in JCW so tri osnovne različice modela, potem pa so na voljo še tri linije in pet paketov dodatne opreme – v osnovi je opremljen z bolj zadržano linijo classic trim, nadgradnjo predstavlja favoured trim (dobrih 1100 evrov doplačila), za športni John Cooper Works trim pa dodatno zahtevajo že več kot 2800 evrov. Potem so tu še paketi dodatkov (XS, S, M, L in XL), brez katerih novi mini cooper cabrio stane najmanj 32.600 evrov (v različici C) oziroma 4600 evrov več kot različica s trdo streho. Športni cooper S je od različice C dobre štiri tisočake dražji, najdražja pa je različica JCW, ki jo vidite na fotografijah. Ta je na voljo za 44.300 evrov, z dodatki še nekaj malega več. Če gledam zgolj na številke, cooper cabrio nima nobenega smisla, je pa res, da boste ljubitelji vožnje in vetra v laseh težko našli boljši avtomobil. Zato cena niti ni pomembna.

Cene:

mini cooper cabrio C, 7-st. rob. (120 kW) – 32.600 EUR
mini cooper cabrio S, 7-st. rob. (150 kW) – 36.700 EUR
mini cooper cabrio JCW, 7-st. rob. (170 kW) - 44.300 EUR