Mazdin MX-5 ni na ceste zapeljal v novi generaciji, ker za to ni nikakršne potrebe. So pa nekaj stvari spremenili, predvsem so prebili veliko časa pod motornim pokrovom, za predstavitev vseh dodelav pa so nas povabili v Romunijo. Tam leži cesta, ki so jo celo pri Top Gearu proglasili za najlepšo cesto sveta.
Imenuje se Transfagarasan highway, gre pa za 90 kilometrov dolg odsek med najvišjima gorama Romunije, ki se kot špaget vije preko Karpatov. Zgraditi jo je dal Nicolae Ceausescu, nekdanji predsednik in diktator. V štirih letih gradnje so porabili okoli 6.000 ton dinamita, pri gradnji je uradno umrlo 40 delavcev, neuradno pa več sto. Je druga najvišja cesta v Romuniji in MX-5 je idealno orožje za napad na njene ovinke.
Vem, nekateri se najbrž sprašujete, če sem za preganjanje po Transfagarasanu izbral MX-5 z močnejšim ali šibkejšim motorjem? Glede na to, da se cesta dvigne preko dva tisoč metrov visoko in je klancev veliko, bi bil močnejši tukaj primernejši, kajne? No, seveda sem vzel močnejši dvolitrski motor, celo tako močan, kot ga do sedaj še ni bilo. Po tem, ko so Mazdini inženirji nekaj časa božali motor, MX-5 z dvolitrskim agregatom sedaj ponuja 184 ’konjičkov’. Ob dobri toni lastne mase je to več kot dovolj.
Zato tudi na bolj strmih klancih navzgor v ostrih zavojih zlahka pomiga z zadkom. Ta sune iz zavoja zelo nadzorovano, ampak zabavno. Seveda, če to želite in izključite elektronska varovala, sicer je ubogljiv kot ovčka. V bistvu takšen MX-5 zdaj zamenjuje prejšnjo različico s 160 KM, s katero si deli enako zaporo diferenciala, ki poskrbi za hudo lego, več moči pa so dobili s spremenjenim dovodom zraka, novo glavo motorja, spremenili so bate, skratka, kar konkretno posegli v motor.
Ne samo zaradi večje moči, zmanjšali so tudi maso motorja. Pa še mnogo raje se vrti, sedaj do kar 7.500 vrtljajev, kar je podobno kot manjši, 1,5-litrski motor. Če so prej dvolitrskemu nekateri zamerili ravno manjše veselje do vrtenja v primerjavi z manjšim, so zdaj vse skupaj popravili. Seveda sta že takoj na voljo obe izvedenki, platnenostrešna in RF, večja motorna moč pa ni edina sprememba.
Med pomembnejšo štejem še za tri centimetre po globini nastavljiv volan, takšna nastavitev se je v MX-5 zgodila sploh prvič v vsej njeni zgodovini. Doslej smo volane pomikali le gor in dol in verjetno Matej ob tej informaciji že glasno ploska. Notranja lega je ostala enaka, kar pomeni, da se dejansko volan lahko po novem pomakne le tri centimetre bližje vozniku, bolj proč pa ne. Višjim voznikom bo to prišlo najbolj prav, meni pa bolj malo in bi si še vedno želel celo kakšen centimeter pomika bolj noter, proč od sebe. Ampak je tudi tako položaj skoraj perfekten.
Novi sta še črni vzvratni ogledali, črna so lahko platišča, MX-5 je dobil še vzvratno kamero, ki je zelo priročen pripomoček tudi v tako majcenem avtomobilu, pa sisteme, kot je prepoznava znakov, driver attention alert in city brake. Zadnji prej ni bil na voljo, ker so za njegovo delovanje uporabljali radar, ta pa zaradi majhne višine vozila ni uspel 'ciljati' dovolj daleč. Po novem za to skrbi kamera in zadeva lahko deluje.
Že MX-5 z 1,5-litrskim motorjem je prava uživaška igračka, se mi pa zdi, da šele v tej različici res zaživi do konca. Sploh s temi motornimi popravki, ker se dvolitrski motor pač sedaj bistveno raje zavrti, dodatna moč pa itak nikoli ne škodi.