V zgodnjih dopoldanskih urah smo z ekipo avtomobilističnih novinarjev iz Slovenije prispeli v bavarsko prestolnico, kjer nas je najprej navdušila velikost prodajnega salona Mercedes-Benz  v kar štirih nadstropjih. Razstavljeno imajo lepo število hitrih in posebnih modelov, seveda pa vmes ne manjkajo niti klasični primerki in posebna zvezda, ki so jo dali izdelati za potrebe salona v Frankfurtu leta 2017.

Najprej so nas peljali na posebno delavnico spoznavanja zvočne tehnologije dolby atmos, ki so jo najprej razvili za kinematografe, zdaj pa je na voljo tudi pri mercedes-benzih. Nekatera ozvočenja burmester ga podpirajo, mi pa smo najprej v studiu MSM Studios spoznali, kako doseže glasba s pomočjo dolby atmos povsem nov nivo. Zadeva deluje tako, da so posamezni glasbeni elementi, torej vokal, kitara, bobni in podobno, postavljeni v virtualnem okolju kot objekt, ki ga je mogoče postaviti kamorkoli. Tako ga potem zvočni sistem tudi predvaja, se pravi, če bi bila kitara v virtualnem okolju postavljena zadaj desno, bi jo tako predvajal tudi sam zvočni sistem, ki pa za delovanje ne potrebuje nujno 10 zvočnikov. Zadeva deluje že pri dveh zvočnikih, vendar seveda precej slabše kot pri zvočnem sistemu z več zvočniki. Pomanjkanje zvočnikov sistem nadomesti s predvajanjem zvoka iz zvočnikov pod drugačnim kotom. Na ta način je mogoče ustvariti povsem nov nivo glasbe, v katero se lahko tudi glasbeniki sami ponovno zaljubijo, tudi več let po izdanem originalu v načinu stereo. To se je zgodilo glasbeniku Davu McKendryju, ki je svojo pesem Gravestone izdal s podporo tehnologiji dolby atmos.

Mercedes-Benz se lahko pohvali z nekaterimi zelo naprednimi sistemi burmester, med katerimi lahko v vozilih maybach doplačate celo za takšnega, ki premore skupno kar 39 zvočnikov. Tega smo preskusili na lastni koži, ko nam je vodja razvoja zvoka in uporabniške izkušnje multimedijskega sistema MBUX Frank Schweickhardt predvajal pesem švedskega didžeja Tiësta, Boom. Zvok se je namreč slišal z vseh strani, tako da je bila izkušnja res neverjetna. V manjšem in manj prestižnem razredu E pa smo poslušali avdio-strip in z zaprtimi očmi je marsikdo med nami odjadral med strani stripa ter ’videl’ akterje iz zgodbe 'The Sandman'.

Po posebni zvočni izkušnji smo dobili priložnost, da lahko zvočni sistem v svojem testnem avtomobilu na lastnih ušesih preskusimo tudi sami, na poti od Münchna do 66 metrov globokega avstrijskega jezera Fuschl, kjer nas je čakala nastanitev. Vsa vozila, ki so bila na voljo, so imela priključnohibridni pogon. Takšna alternativa klasičnim električnim avtomobilom, ki jih še vedno marsikdo ne mara, postaja vse bolj priljubljena med kupci v Evropi. Med modeli CLA, CLE in razredi S, E in C sem izbral limuzino slednjega, vsi pa so premogli 4. generacijo hibridnega pogona. Žal baterija, ki bruto pospravi 25,4 kWh elektrike, za vožnjo pa je na voljo 19,7 kWh, ni bila povsem polna, zato sem uspel v prvem delu vožnje prevoziti dobrih šestdeset kilometrov do hitrih polnilnic Ionity. Dejansko sem prispel z enim odstotkom elektronov v bateriji, rezervoar za bencin pa je še vedno bil povsem poln.

V meniju multimedijskega sistema sem opazil, da je aktivirano polnjenje na zahtevo, zato sem lahko brez vprašanj in iskanja kartic avtomobil enostavno priključil na polnilnico, ki je sama preverila pri avtomobilu, če sme podati elektriko. Polnjenje se je tako začelo brez zapletov, vendar je bilo omejeno na moč 20 kW, dokler nisem v meniju dovolil, da lahko polnilnica polni z vso močjo, ki jo avtomobil dovoli, torej 55 kW. Pri razredu S, ki ima malenkost večjo baterijo, je omogočeno polnjenje z močjo največ 60 kW, čas polnjenja pa je enak.

Celotno polnjenje je trajalo slabih 30 minut, nato pa je bila baterija znova pripravljena na pot do Avstrije. Vožnja po avtocesti kljub pomanjkanju omejitev ni bila hitra, saj elektromotor požene avtomobil 'samo' do hitrosti 140 km/h, kar je seveda blagodejno vplivalo na samo porabo elektrike, ki se je pri vožnji po omejitvah gibala med 23 in 24 kWh na 100 prevoženih kilometrov. Celotna pot je trajala 175 kilometrov, od tega sem jih uspel 160 prevoziti samo z elektriko, ostalo pa na bencin. Povprečna poraba bencina je bila tako 0,7 litra na 100 prevoženih kilometrov.

Ponosno sem se s svojim dosežkom med večerjo pohvalil tudi pred inženirjema priključnohibridnih pogonov, ki sta mi povedala, da tudi sama vozita mercedesa s takšnim pogonom, baterijo pa polnita na vsake dva do tri dni. Za Mercedes-Benz je to tudi cilj, da se čim več ljudi vozi na elektriko, pri čemer vozila niso predraga, obenem pa lahko baterijo enostavno napolnimo tudi na domači vtičnici, kar bi seveda trajalo okoli 12 ur. Kot Evropejcem se nam je vsem zdel zelo zanimiv priključni hibrid z dizelskim motorjem, ki ga v Evropi kot edini ponuja samo Mercedes-Benz, s takšnimi vozili pa je mogoče brez težav prevoziti tudi 1000 kilometrov.

Sam sistem omogoča več različnih programov vožnje, med katerimi je za inženirje najbolj zanimiva inteligentni hibridni program, kjer avtomobil ves čas koristi tako klasičen motor kot elektromotor, pri čemer se zmanjša poraba goriva, obenem pa je veliko vožnje mogoče opraviti tudi samo na elektriko. Sam sem sicer vedno uporabljal povsem električni program, kjer se konstantno za premikanje uporablja samo elektrika, sama regeneracija zavorne moči pa ima štiri načine. Prvi je samodejni, kjer sistem samodejno prilagaja stopnjo zaviranja na pot, najbolj zajeten pa je način D-, kjer lahko sistem zajema energijo in polni baterijo z močjo do največ 120 kW. Pri načinu D je na voljo majhna stopnja regeneracije, način D+ pa omogoča jadranje, zato rekuperacije ni.

Zanimivo je, kako za volanom takšnih avtomobilov spremeniš mentaliteto in pač želiš voziti bolj ekonomično, čim več tudi na elektriko. To ne pomeni, da si zaradi tega počasen in oviraš promet, saj priključnohibridni pogoni pri Mercedes-Benzu ponujajo od 160 kW (218 KM) sistemske moči pri limuzinskem razredu A, do kar 375 kW (510 KM) pri razredu S.

Dejstvo je, da povprečen Evropejec na dan prevozi samo 50 kilometrov, zato je priključni hibrid lahko dobra naložba. V ZDA jih eni polnijo z gorivom samo na vsake pol leta, včasih še to ne. In tako je prav, priključni hibrid mora vedno imeti polno baterijo, da ima smisel, zato ga tudi vi vedno napolnite, da se boste lahko vsem kolegom pohvalili, koliko kilometrov ste pa to leto prevozili samo na elektriko. Jaz sem jih samo v enem dnevu 160, pa je rezervoar za gorivo ostal poln.