Leta 1997 se je začela ta zgodba o uspehu, ko je prvi forester nastal na platformi takratne impreze, slednjo so le malce priredili in ji povečali vzvojno čvrstost, zato je celo masa vozila ostala na zelo spodobnih 1.400 kilogramih, avtomobil pa je bil zelo vodljiv. Podobna filozofija se je nadaljevala tudi v novejših generacijah, forester pa je zaradi uporabnosti, zmogljivosti in obenem lahkotnosti ostal izjemno priljubljen.

V 27ih letih so jih po svetu prodali preko pet milijonov, v Evropi od tega skoraj 400.000. To je njihov avtomobil za 'greš kamorkoli in kadarkoli' in čeprav ni na pogled tako klen terenec kot kakšen hilux ali pa ranger, realno sploh ni dosti manj zmogljiv. Zdaj je od tal oddaljen že 22 centimetrov, kar je samo malenkost manj od prej omenjenih, previsa pa sta dokaj kratka, zato je na terenu mnogo bolj zmogljiv, kot mislite. In hkrati ne tako glomazen ali štorast, zato marsikdaj celo bolj uporaben. In ko smo ravno pri terenskih kotih: vstopni je 20,4 stopinje, izstopni pa 25,7 stopinje.

Forester je dolg 4,67 metra, da si boste lažje predstavljali, za kako velik avto gre, njegov prtljažnik ponuja 508 litrov prostora, kar je povprečno veliko, ampak dovolj, če računam, da gre za hibrid s štirikolesnim pogonom in je določene komponente potrebno postaviti v avto, vzamejo pa nekaj prostora. Zdaj je bolj moderen za pogledati, čeprav se hitro opazi kar nekaj podobnosti s prejšnjo generacijo, sploh zadaj. Ampak mi je všeč, da je prepoznaven, pa tudi to, da ni iz generacije v generacijo bolj težaški, takšen novi je v primerjavi s prejšnjim celo za okoli 35 kilogramov lažji in maso zadržuje na spodobnih 1.700 kilogramih.

Notri je moderen in po svoje vedno manj poseben, ker se je večina stikal preselila na velik sredinski zaslon, ki je nameščen pokonci in dokaj lepo integriran v okolje, vmesnik nekaj prilagajanja zahteva, ampak saj ga danes zahteva že vsak avtomobil, ker je funkcij toliko. Takoj lahko povem, da ima android auto in apple carplay, to bo marsikomu zelo pomembno, meni so pa pomembne bližnjice za izklop nekaterih motilnikov, ki jih tudi ima, vse je skratka pod kontrolo. Predvsem pa je (kot vedno) forester dobro izdelan, notranjost je super, nikoli nič ne zaškripa, pri boljših opremah so tudi materiali prijetni, prostora pa prav tako ne manjka. Če je prtljažnik nekako povprečno velik, pa je potnikom namenjeno dovolj prostora in se boste tudi v drugi vrsti počutili odlično.

So se pohvalili, da je karoserija zdaj 10 odstotkov bolj čvrsta, bočnega nagibanja je za 44 odstotkov manj, predvsem pa so za 39 odstotkov zmanjšali hrup blažilnikov. Zato je spredaj notri avto bolj tih za 3,4 odstotka, zadaj pa za 12,5. Po eni strani so ti podatki impresivni, po drugi pa brez pravega konteksta dokaj nepomembni in težko predstavljivi, zato dodajam, da je med vožnjo forester precej dobro zadušen. Podvozje odlično pobira neravnine in ob tem nikoli ne doni ali nadležno ropota, piš vetra ni moteč niti na avtocesti in za peljati ostaja zelo prijeten.

Predvsem pa je še vedno lahkoten in nič štorast na cesti. In še vedno lepo udoben, kar je v veliki meri zasluga bokserskega motorja, ki je lahko postavljen nižje, posledično je nižje težišče in blažilniki ne rabijo biti tako trdi, pa vseeno ni veliko nagibanja. To je ena velika prednost vseh subarujev, res so dobri za peljati in tudi občutek na volanu je še vedno prijetno mehanski, zelo zanesljiv. Obenem pa ima še simetrični stalni štirikolesni pogon, ki je zmogljiv že v osnovi, z vklopom funkcije X-mode pa še dodatno prilagodi delovanje in je res skoraj nepremagljiv. Tudi funkcijo za počasno spuščanje po klancu navzdol ima zdaj in vzvratno se zmore peljati zgolj na elektriko. Ja, hibrid je, nič novega, kajne.

Edina stvar, nad katero malo viham nos pri subarujih zadnjega desetletja, so pogonski sklopi. En pogonski sklop v tem primeru, in sicer gre za dvolitrski atmosferski motor, ki je povezan z elektromotorjem, bencinar zmore točno 100 kW moči, to je 136 ’konjičkov’, še 12 kW doda elektromotor, skupna sistemska moč je 110 kW oziroma 150 ’konjev’. Lahko rečem, da je po občutku zadovoljiv, ni pa nič posebnega pri zmogljivostih, ampak bojda povprečen kupec niti ne želi več moči. Morda je v tem pogledu en motor še največja omejitev zato, ker bi z več možnostmi pač privabil širši krog kupcev, med vožnjo pa nad njim nosu ne viham dosti, na navadnih cestah in v mestnih okoljih je praktično ves čas neslišno tih, na avtocesti pa se bo drl le ob priganjanjih, torej redko. Morda bi si želel le malce več moči za bolj suverena prehitevanja, pod črto pa je dovolj dober. Enako je v ponudbi samo neskončnostopenjski menjalnik lineartronic s sedmimi vnaprej sprogramiranimi prestavami. OK je in hkrati nič posebnega.

In brcanje pod prtljažnik obvlada zdaj prvič. Če boste imeli slučajno polne roke po uspešnem gozdarskem žaganju in boste v svojega novega gozdarja želeli naložiti kup drv, ni problema, bodo roke lahko polne, pa se bo prtljažnik odprl kar sam.