In novi swift je lahek, saj tehta manj kot eno tono. Drži, je skromen po dimenzijah, a pri majhnem mestnem avtomobilsčku je to lahko prej prednost kot slabost in zato hvalim dejstvo, da v primerjavi s prejšnjo generacijo sploh ni zrasel. Pa tudi to, da je oblikovno ostal zelo podoben svojemu predhodniku, pravzaprav vsem svojim predhodnikom. Kar poglejte si prvo generacijo modela swift, ki je letos stara točno dvajset let, pa swifta izpred desetih let, ali pa tega novega. Zanimivo, kajne, očitno jim je uspelo narediti obliko, ki z minimalnimi spremembami ostaja simpatična že toliko časa. Nekateri se boste spomnili, da so se na naših cestah swifti vozili že pred začetkom tega tisočletja, vendar se je takrat Suzukijev malček tako imenoval le pri nas, drugod pa ne, zato ga niti ne štejejo v prvo generacijo tega modela.

Seveda je novinec postal modernejši, za vidljivost skrbijo led luči, logotip se je premaknil s sprednje maske na pokrov motorja in še veliko drugih oblikovnih prijemov je mogoče najti, da izgleda sodobno, je pa osnovna oblika ostala prepoznavna. In swift je opazen še zaradi številnih atraktivnih barv, ki tako majhnim avtomobilom dejansko pristojijo. Swiftu pristoji tudi zadnja luč za meglo, ki je nameščena čisto spodaj na sredini vozila in spominja na luči za meglo pri dirkalnikih.

Swift v dolžino meri le 3,86 metra, torej zgolj dva centimetra več od prejšnje generacije in s tako skromnimi merami je celo med najmanjšimi v svojem segmentu. Krajši je na primer od majhne mazde2 ali pa Toyotinega yarisa, njegov prtljažnik pa zato ponudi zgolj 265 litrov prostora. Tudi to ni kritika, za študenta ali pa dva upokojenca, ki ne potrebujeta veliko, je to dovolj. Hkrati pa v potniški kabini ne deluje utesnjeno, celo na zadnjih sedežih se da normalno sedeti, če le oseba ni previsoka.

Notranjost ostaja enostavna, kar pomeni, da je na voljo kar nekaj klasičnih stikal, klasični so tudi izbrani materiali, precej je skratka trde plastike, ampak to niti ne moti, ker je notranjost dobro sestavljena in z zanimivimi barvnimi vložki simpatična za pogledat. Na kratki vožnji sem nos malo vihal le zaradi sredinskega zaslona z zelo velikim robom vse naokoli, ki deluje manj modero od takšnih, kjer vse skupaj predstavlja le zaslon in je rob zelo tanek. Pohvalim lahko dejansko tudi to, da so stekla precej velika, vstopanje lahkotno in znotraj prostora pravzaprav sploh ne malo.

Motor je le eden in sicer s prostornino 1,2 litra. Gre za povsem nov pogonski stroj, čeprav je imela prejšnja generacija po prostornini enak motor, vendar je bil tisti štirivaljni, tokrat pa motor brunda le s tremi valji. Motor je atmosferski in torej nima turbine, mu pa pomaga še majhen elektromotor, gre namreč za blagi hibrid, skupna sistemska moč pa je 82 konjičkov. Vem, se ne bere veliko, a ne pozabite, da avtomobilček tehta manj kot tono in zato sploh ni počasen. Tudi brutalno zmogljiv seveda ni, a za šviganje po mestu in okolici več ne potrebujete.

Motor je povezan s petstopenjskim ročnim menjalnikom ali pa s samodejnim menjalnikom CVT, ki v mestu prinaša nekaj več lagodja, na avtocesti je najbrž nekoliko bolj glasen, a swift dolgim potem niti ni namenjen. Tokrat v okolici mesta Bordeaux takšnega nismo niti uspeli preizkusiti. Tudi swift s pogonom na vsa štiri kolesa je na voljo, takšen bo vedno povezan le z ročnim menjalnikom. Na enodnevni premieri sem s swiftom prevozil okoli sto kilometrov, trasa se je spretno izogibala vožnji po avtocesti, pot pa zaključil s povprečno porabo le 4,3 litra. Torej potrjujem svoj uvodni stavek, tudi bencinski motor je lahko zelo varčen, če s seboj ne prevaža kopice plehovja.

Cen zaenkrat še nimamo, bo pa swift pri nas že v maju. In, ja, še vedno je zelo simpatičen in navihan za peljat, če vas to zanima.