Zanimivo je, kako lahko ena sama črka v oznaki spremeni celoten avtomobil. Nemilenijci se najbrž spomnite astre GSi. Ko sem bil sam 'mulc', je bil to strašen stroj, dvolitrski bencinski motor in 150 ’konjičkov’, čista raketa. Zdaj je namesto črke 'i' zadaj 'e', kar pomeni, da ’konjičkov’ ni več 150, temveč 225. Kar fino, ne? Opel je svojo oznako GSi še uporabil tudi pozneje pri številnih modelih in ne le pri stari astri, ki se mi še danes zdi zanimiva. Povsem nova ni niti oznaka GSe, ki jo je leta 1970 nosil že model commodore, pozneje pa še model monza.

Ampak takrat je GSe pomenilo 'einspritzung', torej neposredni vbrizg, zdaj pa označuje električno pomoč pri pogonu, ki očitno lahko konkretno pomaga pri zmogljivostih. Verjamem pa, da nekaterih ne preseneča takšna konjenica, ker identičen sistem ponuja tudi Peugeot v svojem 308. 1,6-litrski bencinski motor dobiva pomoč elektromotorja, kar pomeni precej živahnih 7,5 sekunde do 100. Seveda tole ni pravi tekmec nabritim 'hot hatchem', ampak ali se s katerim od tistih lahko peljete zgolj na elektriko? Ne! No …

Pri takšni astri ima baterija okoli 12 kilovatnih ur, kar pomeni do 60 kilometrov dosega, če se boste seveda peljali res umirjeno, in takšno številko oglašujejo pri Oplu, v praksi pa najbrž bolj okoli 40 kilometrov; povemo, ko jo dobimo na test. Sicer pa boste GSe hitro prepoznali tudi zunaj, ker je malo bolj našpičena za pogledati in čepi centimeter bližje tlom kot navadna. Povezana je z 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki je tudi enak kot v pežojih in deluje super. Je pa takšen menjalnik še en dokaz, da vozniški puristi lahko najdete tudi bolj agresivne alternative z ročnimi menjalniki.

Torej, zunaj ima astra drugačna odbijača in platišča, za pogledati je precej zanimiva, zavite španske ceste pa so potrdile tudi, da je podvozje bolj čvrsto in krmiljenje komunikativno. Pospeški so zvezni in posebej ne razburjajo, prav tako je zadržan tudi zvok motorja, vseeno pa je požiranje kilometrov neverjetno lahkotno in prijetno. Tudi lahko hitro, ampak več pustim za test.

Notri se od navadne razlikuje po bolj športnih sedežih, ki pa nista preveč agresivna in zato prijetna ter ravno prav čvrsta. Ostalo je bolj ali manj enako, za pogledati manj nastopaško kot v 308, ampak mogoče celo bolj uporabno, ker je več klasičnih stikal. Navadno petvratno lahko izberete ali pa karavan, če bi radi malo bolj hitro na cilj prepeljali še sup ali tri. En takšen super vmesni člen med navadno in čim res nabritim je. Ni pa njena moč enaka moči drugega modela z oznako GSe.

Opel grandland jo zdaj tudi nosi. Ja, vem, tole je križanec, ki že ne more biti dinamičen. Res ne more biti? Grandland ima z oznako GSe štirikolesni pogon in 221 kW, kar je 300 ’konjev’. Smo še pri tem, da ni hiter? 6,1 sekunde potrebuje do stotice, sedeža znotraj podobno učinkovito objameta telesi sprednjih potnikov in tudi izgleda kar dinamično z bolj drznim odbijačem spredaj in bolj ostrimi platišči. No, pa črnim pokrovom motorja.

V tem primeru je eden od elektromotorjev še zadaj, zato je pogon lahko štirikolesni, moči pa več kot pri astri. Tudi tukaj potrjujem, da smo španske kilometre požirali z neverjetno lahkoto, zavojem pa dominirali. Sicer pa boste tudi s takšnim lahko drveli največ 235 km/h oziroma se zgolj na elektriko peljali s hitrostjo do 135 km/h.

Če me vprašate, kateri je bolj suveren v zavojih, je to astra, logično, ker je tudi nižja. Ampak ker radi kupujete križance in če bi ob tem radi imeli še malo zabave, potem je tole kar dobra alternativa. Tudi ta je priključni hibrid, baterija je celo malenkost večja in ima 14,2 kvure, doseg pa najbrž podoben, mogoče celo malce manjši. Je pa tudi ta za tiste, ki boste dovolj pridni in ga redno polnili, da bo dovolj elektrike. S cenama je pa tako: grandland GSe s financiranjem stane 49 tisočakov, astra pa okoli deset tisočakov manj.