Očitno človeštvo vsakih nekaj let prevzame nova norija. Še nedolgo nazaj smo bili prepričani, da morajo biti mobilni telefoni čim manjši, danes pa nekateri po žepih nosimo že monstrume s 7-palčnimi zasloni. Tudi v avtomobilizmu se je marsikaj spremenilo, saj so še pred nekaj leti družine dobile povišan srčni utrip ob gledanju najnovejšega enoprostornika, danes pa so te zamenjali od tal bolj oddaljeni modni križanci. Peugeot 2008 je imel med njimi zadnja leta ves čas vidno vlogo in je na naših primerjalnih testih vedno kotiral visoko ter presenetil z uporabnostjo, čeprav ni bil med največjimi. Se tudi v drugo odreže tako dobro?

V vojno križancev so Francozi z modelom 2008 stopili očitno bolj previdno, če jo primerjamo z novo. Res je bil bolj oddaljen od tal in prostoren kot 208, še vedno pa ni niti zdaleč tako pritegnil na pogled kot njegov naslednik. Ta že na daleč izstopa s svojim zelo drznim oblikovanjem, da sem se kar v šali vprašal, s čim dobrim hranijo oblikovalce pri Peugeotu. Maska je zelo velika in se nadaljuje proti LED-žarometoma, ki ju premore že vstopni model, zato lahko pozabite na slabo osvetlitev ceste ponoči. Ostre stranske linije dajejo jasno vedeti, kje sedi najbolj pomemben potnik v avtomobilu, in čeprav se mi zadek zdi še najmanj posrečen, ga v mojih očeh reši svetleča črna povezovalna plastika z napisom Peugeot. Proizvajalci so pri napisih začeli kar eden drugega posnemati v čim širšem razmaku med črkami.

Po začetni vzhičenosti glede oblike navduši tudi notranjost, ki posnema večja brata 3008 in 5008, materiali pa so še boljši kot prej. Ker me vedno najbolj zanima zabavna elektronika, sem najprej opazil digitalne 3D-merilnike na 12,3-palčnem zaslonu, ki so na voljo pri vseh nivojih opreme razen vstopni. Brez skrbi, med vožnjo ne boste potrebovali 3D-očal, saj gre v osnovi za klasične merilnike na digitalnem zaslonu, pred katerim je še ena površina, na katero se projicira slika, ki tako ustvari 3D-občutek. Če se boste sklonili in pogledali zgornjo stran merilnikov, boste opazili projektor, sicer pa so pregledni, ponudijo veliko informacij in v primeru doplačila za navigacijo vozniku ponudijo še kartografijo med merilnikom hitrosti in vrtljajev motorja. Edina pomanjkljivost je počasnost menjave posameznega izgleda, ker traja, da se kaj zgodi, ampak tudi pri konkurenci ni nič kaj boljše. So pa Francozi dodali, da je zaradi takšnih merilnikov reakcijski čas voznika za kar pol sekunde krajši.

Kakovost izdelave je na visokem nivoju, zato ne bi smelo nič škripati in pokati, predvsem pa mi je všeč, kako so armaturko in vrata oblekli v ’karbonsko’ folijo. Vseeno ne pustite, da bi se kdo preveč igral z njo, ker lahko ostri nohti hitro pustijo trajne sledi. Pri Peugeotu predvidevajo, da se vas bo največ odločilo za opremo allure kot pri testnem modelu, kjer je za multimedijo in prezračevanje na voljo manjši 7-palčni zaslon, ki ga poznamo že iz drugih novejših francoskih levov. Da bi za prezračevanje raje imel klasične gumbe, ne rabim ponavljati, multimedijski sistem pa krasno podpira Android Auto in CarPlay, tako da lahko imate navigacijo na velikem zaslonu, če priklopite mobilni telefon. Vseeno bi raje doplačal 800 evrov za 10-palčni zaslon visoke ločljivosti, kjer sta zraven še navigacija in digitalni radijski sprejemnik, pa še slika kamere za parkiranje je verjetno boljša kot pri tem, ker je zelo slaba. Opazil sem tudi, da se kamera ne vključi vedno, še posebno pri hitrem prestavljanju v vzvratno prestavo, kar pa je lahko hiba testnega avtomobila.

Majhen prisekan volan je meni všeč, marsikomu ni, je pa krmiljenje lahkotno, kar bo voznikom tega avta všeč. Kdor zahteva več, bo pa želel več obtežitve, da bi bilo vse skupaj malo bolj trdo v rokah in da bi imel boljši občutek povezanosti s kolesi spredaj. Tukaj imaš takšen odsoten občutek, kot da si dlje od koles kot zares, ampak nič dramatičnega, avto se dovolj zanesljivo pelje. Našemu Anžetu sicer še vedno ni všeč položaj za volanom, ker pravi, da si ga ne more dobro nastaviti, je pa kakšnih 7 centimetrov nižji od mene, tako da so očitno i-cockpit naredili na osnovi oseb, ki smo visoke okoli 1,75 metra, ker nisem imel z nastavljanjem nobenih težav. Gre za sodoben avtomobil, zato sta spredaj seveda dva USB-vhoda, pri vozniku je celo tip C, zadaj pa dva klasična, da se otroci na dolgih poteh ne bodo jezili zaradi praznih baterij. Posebej izpostavljam še nosilec za telefon, ki je eden najboljših, ker telefon v vseh pogojih trdno drži na mestu, pojavi pa se, ko odprete predalček za shranjevanje drobnarij. Če doplačate še 140 evrov, je tam lahko indukcijska podlaga za brezžično polnjenje.

Peugeot 2008 je v drugi generaciji daljši za slabih 15 centimetrov, tako da v dolžino zdaj meri 4 metre 30 okroglo, kar se pozna tudi v notranjosti. Na zadnji klopi je zdaj dovolj prostora za večino odraslih, ki jih lahko odložite na prvem parkirišču, če jim kaj ne bo všeč. Isofix sidrišči sta zadaj dve in sta skriti pod usnjem, dostop do njiju pa bo mogoč, ko boste odprli majhno zadrgo. Tule imam pomisleke, koliko časa bo ta zadrga zdržala, če boste pogosto jemali sedeže ven in not. V prtljažnik gre zdaj kar dobrih 80 litrov več kot prej, skupno 434 litrov, kar je še vedno slabih 160 litrov manj kot pri peugeotu 3008, če že delate primerjavo. Je pa prtljažnik bolj uporaben zaradi dvojnega dna, kar vas bo pri vstopnem modelu stalo 140 evrov, poličko pa ustavita stranska zatiča, da vam ne pade po prstih. Zelo uporabno.

Ker gre pri križancih vedno za kompromis med izgledom in dejansko uporabnostjo, je vožnja glede na tip avtomobila še kar udobna. Da testni primerek ni imel 18-palčnih platišč, je bilo dobro, saj se zdi s 17-kami nekako optimalna kombinacija, da ne boste rabili po vsaki vožnji h kiropraktiku in da vas ne bo skrbelo, če bo speljal naslednji ovinek. Tudi sedeža spredaj imata dovolj bočne opore, zadaj pa pač ne (kot skoraj nikjer v razredu). Zvočna zatesnitev kabine in podvozja je prav tako boljša kot prej, zato zaradi slabših podlag ne bo veliko hrupa v kabini, ga bo pa kar nekaj zaradi motorja.

Zaradi večjih mer je v primerjavi s preteklim modelom novi 2008 sicer težji za skoraj 100 kilogramov, kar pa ne pomeni, da je 1,2-litrski turbobencinski mlinček premalo zmogljiv za suvereno premikanje. Poznamo ga že nekaj časa in poganjal je tudi preteklo generacijo, še vedno pa proizvede 96 kW moči, kar je 130 'konjev'. Ampak je že med blagim pospeševanjem kar precej slišen v kabini, seveda zaradi svoje trivaljne zasnove, in če komu to pritajeno razgrajanje ni všeč, bo moral izbrati drugačen motor. Nekaterim bo pa celo všeč, ker ima dokaj poseben zamolkel zvok, nekdo je rekel celo športen. Vseeno povem, če imate radi totalen mir v kabini, veseli pa podatek, da se z njim do 100 km/h požene v 9,8 sekunde. Tokrat je moč na sprednji kolesi prenašal šeststopenjski ročni menjalnik, ki mu ne moremo veliko očitati razen predolge prestavne ročice, ki pa je zato bližje volanu. Vseeno bi že samo zato raje doplačal za 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki pa seveda stane dodatno 1.800 evrov. Najlepše? Poraba! Na našem testu je v povprečju znašala 6,7 litra na 100 kilometrov, kar je za bencinski motor zelo dober rezultat. Če imate težko nogo, bo seveda preko sedem, z lahkoto pa tudi okoli šest.

Novi 2008 je tako v prenatrpanem segmentu križancev pravi val svežine, ker je za družini prijazen avtomobil zelo drzno oblikovan in ima zanimive tehnologije, pa še dobro se počutiš v kabini. Obvezno ga vzemite z vpadljivo barvo, da bo opazen, z digitalnimi merilniki in kupom drugih modernih dodatkov pa tudi ni pretirano drag. Testni je na ceniku pokazal dobrih 21 tisočakov, s Peugeot financiranjem slabih 19 tisoč, zato ni veliko razlogov, da ga ne bi imeli. Jaz sem našel le nekaj manjših proti in 2008 za.