CX-5 je trenutno njihov največji kolos, ki se prodaja pri nas, in kljub temu, da gre za najbolje opremljen model takumi plus, ki je nov, na njem ni prav nič športnega. Pod pokrovom brni že znan 135-kilovatni turbodizel (184 KM), kar pomeni, da je moči in navora dovolj, poraba na avtocesti pa znaša okrog osem litrov in pol. Na počasnejših cestah lahko tudi kakšen liter manj, je pa, ne glede na velikost vozila in dobrih 1.800 kg, to kar veliko, sploh ker ima CX-5 še majhen rezervoar za gorivo. Samo 58 litrov meri, ampak se očitno tega zavedajo tudi pri Mazdi, ker drugače si ne znam razložiti, zakaj ima ta avtomobil kar dva merilnika za nivo goriva. Menjalnik je tudi tokrat šeststopenjski samodejni, lepo prestavlja, nič ne cuka, zdi se, da se z novim motorjem tudi bolje razume. Tu je še štirikolesni pogon i-ACTIVE AWD, sicer pa z izjemo fine rdeče barve soul crystal in velikih 19-palčnih litih platišč ne boste opazili nobenih nepotrebnih napisov sport, športnih sedežev ali česa podobnega, le fino usnjeno oblazinjenje, ogrevana in prezračevana sprednja sedeža, nekaj lesa, črno stropno oblogo in vzvratno ogledalo brez okvirja.

Izdelava je vrhunska, trde plastike praktično ni, kamorkoli pogledate, so mehki in na otip prijetni materiali. Vse z razlogom, da se boste vi počutili karseda udobno. Ampak pri najboljšem paketu opreme vseeno pogrešam še kaj več, na primer fino masažo sedežev, in za sredinski naslon bi si želel, da bi bil vzdolžno pomičen. Prvič sem slišal še kritiko potnikov na zadnji klopi, da je varnostni pas vpet preveč nazaj in jih je med spanjem očitno motil.

Spredaj pogrešam še kakšen USB-priključek bližje rok (dva se sicer nahajata pod sredinskim naslonom za roke), sploh ker se lahko CX-5 po zadnji prenovi poveže še z Applom in Androidom. Tudi zaslon bi bil lahko za kakšen palec večji, konkurenca tu Mazdo prehiteva po levi in desni. Po drugi strani hvalim, da ima lahko zdaj tudi CX-5 digitalne merilnike, pa čeprav ti prikazujejo premalo podatkov in še niso izkoriščeni v polni meri. Res pa je, da to ne moti kaj dosti, ker je pred voznikom velik projekcijski prikazovalnik, ki projicira informacije na šipo, ob dobri ergonomiji, ki jih prinašajo števila klasična stikala, pa pogleda s ceste praktično ni treba odmikati.

In tako je tudi prav, ker CX-5 vozniško ostaja eden najbolj prepričljivih predstavnikov razreda. Občutek na volanu je dober, mogoče le malce preveč umetno obtežen, je pa glede na velikost platišč avtomobil vseeno udoben. Manjše neravnine požira lepše od konkurentov, le čez velike se zdi, da malo preveč stresa, zato prostor za izboljšave ostaja. Praktično vse ostalo 'štima'; kdor hoče dobrega križanca, ki ponuja praktično vse, naj torej ne išče več. Le 43 tisočakov naj pripravi, kolikor stane v tem trenutku najdražja mazda na trgu. Glede na dobljeno in podobno opremljeno konkurenco se tudi to ne zdi pretirano drago.