Je pa ena znamka poskrbela za rešitev in seveda je to – Dacia. Tudi če kdo nad romunsko znamko v lasti Francozov viha nos, ne more zanikati, da je duster fantastičen avto in da je sandero odličen nakup, da o novem joggerju sploh ne izgubljam besed. Ampak zdaj je tu spring. Pomladi smo ga dobili na test in pripeljal je kar nekaj svežine med električne avtomobile. Ja, kot smo pričakovali, med avtomobili ’velikih’ znamk je najcenejši na trgu!

Najprej cena: ker se je ravno podražil, je zdaj osnovni 17 pa pol, s subvencijo, ki je pri cenejših avtih 20 odstotkov, torej pride 14. Testni z nekaj več opreme pa dobrih 15 na koncu s subvencijo. Še vedno zelo ugodno v primerjavi z ostalimi električnimi avti in če je tole drugi avto pri hiši, je super. Kot prvi pa bolj težko. Zakaj?

Električni avti so dragi zaradi baterij, to je dejstvo. Baterije so sestavljene iz celic in več, kot jih je, dražje pač so. Tukaj ni nekega hudega količinskega popusta. Pri springu baterija shrani za današnje čase skromnih 27,4 kilovatne ure električne energije (24,7 naj bi bila neto), zato je lahko avto poceni. Cenenost se pa vidi povsod. Vidi in čuti, no. Ampak me to niti najmanj ne moti, ker vem, da pri tem ne morem gledati z enakimi standardi kot pri nekajkrat dražjih avtih. Platišča so na primer jeklena, ampak so pokrovi simpatični, da potem izgleda čisto v redu.

In prtljažnik, skoraj 300 litrov meri. Res, da večino prostora v njem zasedejo umazani kabli, ampak če jih recimo ne rabite voziti s sabo, je prostora več kot dovolj za majhen mestni avto.

Plastika, materiali … ja, pač, vse je ceneno. Tako na otip kot na videz. Gumb za nastavljati višino snopa luči je predpotopen, potovalni računalnik lahko nastavljam samo z gumbkom pri merilnikih, kar nekaj je slepih gumbov in bi res lahko bil na volanu še tisti za glasnost, če je že za tempomat, prostori za odlaganje so zelo skromni, ampak sem se navadil. Tudi na krasen zvok, ko zapreš vrata in odmeva v kabini.

Ampak po drugi strani je zato avto lahek, samo okoli tono tehta, od tega baterija 186 kilogramov. In to pomeni, da je lahko tudi varčen. V prvi vrsti je namenjen mestom, kjer zlahka prevozi tudi preko 200 kilometrov, me pa moti, da regeneracija ni močnejša in se ne da učinkovito voziti samo z enim pedalom. Za obvoznice tudi bo, ni pa dober za avtoceste, tam se pa začne kar precej tresti in pozna se, da je zvočna izolacija slaba. 125 km/h je itak elektronsko omejena hitrost in v bistvu jo že ob najmanjšem klancu težko doseže. Takrat pa tudi doseg zelo pade in bo s polno baterijo komaj kakšnih 120 kilometrov. Recimo na poti do Kranja in nazaj sem izpraznil 70 odstotkov, tako da bi moral zelo umirjeno voziti, da bi prišel še v eno smer nazaj. Torej se da, ampak bo potrebno malo več prilagajanja. Kdor bo spring uporabljal v mestu, pa nobene panike, avto je temu namenjen. Najboljše je, kako okreten je, obrneš ga v vsaki luknji, parkiraš tudi.

Zanimivo je, kako šibek je v bistvu motor, pa sem bil vsaj v mestu vedno prvi, ko smo pospeševali z mesta. 33 kilovatov zmore, to je 45 ’konjev’. Od svojega jugota 45 ne vem, če sem že vozil avto s tako malo moči, ampak potem hitro vidiš, da je tudi to dovolj za dnevne skoke v mesto. Ko recimo prebereš, da do 100 km/h potrebuje več kot 19 sekund, se prav nasmehneš, ampak je v praksi zgodba drugačna; saj sem rekel, praktično vedno sem prvi odletel s semaforja, ker ima električni avto takoj na voljo ves navor.

Še polnjenje: ker je baterija majhna, se tudi na navadni domači vtičnici napolni v dobrih 12 urah. Ampak to nima smisla, kot stalno govorim, je pri električnem avtu nujno doma imeti tudi polnilnico, tam bo baterija polna v 4h do 5h urah. Naj bi bila, no. Sem imel tudi primer, ko se je polnila s samo 3 kilovati, naslednjič pa kljub isti napolnjenosti in temperaturi s 7 kilovati, kolikor bi se morala, tako da je včasih očitno malo muhasta. Polni se spredaj, kjer se dvigne pokrov z znakom, ki se ga odpre v kabini, kar se glede na postavitev polnilnic večinoma izkaže kot najbolj praktična postavitev. Testni spring je imel še dodatno hitrejše polnjenje, 290 evrov je doplačilo, da lahko potem polnite s 30 kilovati na enosmernem toku. To v praksi pomeni približno ena ura, da bo polna, če je čisto prazna. Ne vem, če ga dejansko rabite, ampak doplačilo tudi ni tako veliko, če bo res kdaj nujno skočiti iz Ljubljane do Maribora ali obratno, a ne …

Všeč mi je - sama ideja o poceni električnem avtu, oblika je itak stvar posameznika. Všeč mi je, ker je ugoden in ker z ničemer noče konkurirati dragim. Če se hočete voziti poceni in na elektriko, je pač odgovor dacia spring in v tem trenutku prav nič drugega. Če ’ne verjamete’ v elektriko in iščete samo poceni avto za kratko vsakodnevno vožnjo v službo, obstajajo pa še veliko ugodnejše klasične alternative in verjetno bo še nekaj časa tako.