Ko je Toyota obudila naziv corolla za svoj avto v najbolj priljubljenem segmentu v Evropi, so ob tem takoj nastale tri različice, tudi najbolj uporabna – karavan. Ampak danes mora uporaben družinski avto tudi dobro izgledati in corolla TS s tem nima težav.
Corolla že dolgo ni bila karavan, le kombilimuzina in limuzina. No, stara je bila, ampak se vsi strinjamo, da je nova precej lepša. Tudi od aurisa, avto je na pogled dejansko zanimiv. Z agresivnim nosom in precej nizko streho izgleda daljše, kot v resnici je, 4,65 metra. Pa tudi pogled od zadaj ne daje občutka, da je karavan, ker so lepo zakrivili pločevino. Zunaj je torej zelo zanimiv, kaj pa ostalo?
Ker je karavan, je seveda zelo pomembno, da ima dovolj prostora. In ga ima! TS ima celo malo več prostora na zadnji klopi za noge kot kratki model, prtljažnik pa meri lepih 581 litrov, s tem da je veliko prostora ’v kleti’ pod trdo polico. Tukaj se najbolj vidi, kako veliko izkušenj že ima Toyota s hibridi, ker nima kakšne stopnice v prtljažniku zaradi baterije, ampak je dno lepo ravno, tudi ko podrete naslonjalo klopi. Res, da so nekateri konkurenti, kot sta recimo karavanska škoda octavia in kia ceed, še bolj prostorni, ampak corolla TS ponuja bistveno več elegance.
Znotraj na videz navduši z vsem, le z zaslonom ne. Oziroma z okvirjem zaslona, ker je prevelik in nekako uniči lepo obliko vsega ostalega. Sicer deluje čisto v redu, malo Japonci še preveč komplicirajo v menijih, ampak gre vse na bolje, navdušili pa so z izdelavo in materiali. Prav nič ne škripa, nimaš občutka, da ti bo kakšen kos ostal v roki, tudi gumbov ni preveč in voznik ima poleg zanimive kombinacije digitalnih in analognih merilnikov še pravi projekcijski zaslon, ki je najboljša možna rešitev, da ves čas gledaš na cesto.
Seveda je tudi sedenje za volanom zelo prijetno. Sicer malo nižje, kar daje bolj športen občutek, je pa tudi to pomembno za tiste s slabšimi koleni, ki bodo raje izbrali C-HR ali kaj podobno višjega. Kljub temu se dovolj dobro vidi iz avta, le nazaj malo slabše, ker je D-stebriček širok, pa ima spet kamero in ni nobenega problema pri parkiranju. Ena pomembna zanimivost za voznike starih hibridnih toyot je, da je ročica menjalnika klasična, ker je to očitno bolj všeč večini in ker daje bolj športen občutek.
Še bolj pomembna novost v ponudbi pa je nov motor, da ima zdaj tudi hibrid nekaj več moči: v tem primeru električni in nov dvolitrski bencinski stroj skupaj stisneta 132 kilovatov, kar je 180 ’konjev’. V praksi zelo lepo delujeta. Čuti se, da je navor na voljo že pri najnižjih vrtljajih, zato so speljevanja odločna in v trenutku, pospešek pa tudi ni slab, 8,1 sekunde potrebuje do 100 km/h. Všeč mi je, da zaradi večje zaloge moči znotraj manj ropota, ker se motor pač manj muči. Če ga boste pritiskali v dolge klance na polno, bo seveda ropotal s tistim značilnim hrumečim zvokom, ampak potem bo šlo že zelo hitro in v večini primerov vem, da se tako pač ne boste vozili, ker se zaradi predpisov enostavno ne boste smeli.
To je tudi super način, da bencinski motor doseže enako porabo kot dizelski, ker mu pomaga elektrika, Japonci so se odločili, da jih sploh ne bodo več proizvajali, ker verjamejo v svoje hibride. Baterija se ves čas sama polni, najbolj seveda, ko gre cesta dol, tako da pozabite na polnjenje doma in iskanje polnilnic. Po drugi strani se na elektriko pelje samo nekaj kratkih kilometrov, zato večino časa delujeta oba motorja. Se pa stalno izklapljanje in vklapljanje bencinskega dogaja tako lepo, da ne boste nič posebej čutili, večinoma še slišali ne. Menjalnik poskrbi, da skupaj lepo prenašata vso moč na cesto, vas pa ne sme motiti, da nima prestav, ampak samo lepo zvezno pospešuje. Lahko jih tudi ima, če prestavljate sami, ampak večinoma to nima nobenega posebnega smisla, razen če si zaželite takšno vožnjo, ki naj bi bila zaradi navad po občutku bolj športna. In najpomembnejša informacija – poraba. Na našem dolgem testu je bila slabih sedem litrov, na relacijah, ko smo se peljali 130 km/h po avtocesti, navadno okoli 6 in pol, v mestih pa pogosto pod 5 litrov. Kar dober rezultat, ne?
Še ena zadeva mi je zelo všeč – podvozje. Zelo dobra kombinacija udobnega in dinamičnega je. Ovinkov se niti malo ne ustraši, se lahko prav lepo hitro zaženeš vanj in te ni strah, da bo kakšno presenečenje. Celo občutek na volanu je za tip avtomobila dober, čeprav malenkost odsoten. Pomembno pa je, da se tudi s takšnimi lepimi 18-palčnimi platišči pelje čisto lepo udobno, da vas ne bo treslo kot na vozu.
Na koncu niti cena ni slaba, 33 jurjev in pol brez popusta je za tako sodoben in uporaben avto dovolj ugodno, da bi moral prepričati marsikoga. Pa ima močan motor, menjalnik je itak serijsko samodejni, oprema je zelo bogata, tudi panoramsko streho ima ... ni kaj, eden najboljših in predvsem zanimivih in drugačnih karavanov moderne dobre je in po novem lahko vleče do 750 kilogramov težko prikolico. Tudi zato smo se pošalili, da je končno tudi en japonski hibrid za Čehe, ki s sabo pregovorno vlačijo vso možno kramo, in jih za vsak slučaj še obiskali, kot lahko vidite v tej reportaži.
Tehnični podatki | Toyota corolla TS 2.0 VVT-i e-CVT HSD executive |
---|---|
Vrsta motorja | bencinski in električni, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj |
Prostornina v ccm | 1987 |
Moč v KW (KM) pri vrt./min | 132 (180) pri 6.000 |
Največji navor v Nm pri vrt./min | 190 od 4.400 do 5.200 |
Menjalnik | samodejni, neskončnostopenjski, e-CVT |
Pogon | na sprednji kolesi |
Mere (dolžina x širina x višina) v mm | 4650 x 1790 x 1435 |
Medosna razdalja v mm | 2700 |
Prtljažnik v litrih | 581 |
Masa praznega vozila (nosilnost) v kg | 1560 (395) |
Največja hitrost v km/h | 180 |
Pospešek 0-100km/h v s | 8,1 |
Poraba (po normah EU) v l/km | 3,6/4,0/3,9 |
Poraba na testu v l/km | 6,8 |
Cena osnovnega vozila v EUR | 19.100 |
Cena testnega vozila v EUR | 31.400 |
Cena testnega vozila z dodatno opremo v EUR | 33.503 |
Japonski karavan za češke popotnike
Beri dalje