Da bo teh v prihodnje še več, so renegadu oziroma odpadniku s prenovo namenili polna LED-svetila, ki občutno bolje osvetlijo cesto, sicer pa novinec s prepoznavno motorno masko s sedmimi režami in nekaj manjšimi lepotnimi popravki ostaja podoben. A nič zato, ker tudi po petih letih še vedno ostaja dovolj svež in zanimiv, da na cesti izstopa. Tako zunaj kot znotraj pa so še vedno prisotni številni posrečeni detajli (kot na primer napis »To the new adventures!« ob tipki za zagon motorja, obris legendarnega willysa na vetrobranu, njegove motorne maske na vratnih panelih in podobno).

Precej škatlasta oblika in na novo zasnovan A-stebriček pa pomenita še dvoje – da je renegade kljub samo 4,24 metra dolžine v notranjosti prostoren model in da je preglednost vsaj naprej in vstran dobra. Nazaj vseeno ni najboljša, ampak nič zato, ker so praktično vse različice serijsko na voljo s kamero za vzvratno vožnjo. Ta se prikazuje še na novem, v tem primeru kar 8,4-palčnem zaslonu z dobro ločljivostjo in hitrim delovanjem. Sistem hvalim, ker omogoča še napredni povezavi s pametnimi telefoni, me pa vseeno malce motijo meniji, ki bi bili lahko bolj pregledni. Prenova je modelu prinesla še nekaj dodatnih odlagalnih mest, kar je vedno dobrodošlo, malce boljši so materiali, izboljšanih je tudi nekaj varnostnih in asistenčnih sistemov, ki delujejo bolje kot prej. Čisto nov je sistem za prepoznavo prometnih znakov, ampak deluje bolj tako-tako. Na srečo zanj ne zahtevajo nobenega doplačila, zato mu tega ne morem šteti preveč v minus.

Vozniško gledano se mi prenovljeni renegade ne zdi bistveno drugačen od predhodnika, pač, volanski mehanizem ni najbolj poveden, tudi podvozje deluje pretrdo, kar je davek na velika 19-palčna platišča. Še največja novost pa je očem skrita: gre za nov 1,3-litrski štirivaljni turbobencinski motor GSE, ki razvije 110 kilovatov oziroma 150 'konjičkov' ter 270 Nm navora. Povsem nov motor, kakršnega lahko najdemo tudi v hišnem fiatu 500X, je v celoti izdelan iz lahkega aluminija, obenem pa ima še filter saj, da bodo nad njim navdušeni še polarni medvedi. Ne glede na to je odpadnik z njim precej poskočen, kar se pozna tudi pri porabi. V času testa se je gibala okrog 9 litrov na sto prevoženih kilometrov.

Bistveno manj prepričljiv pa je dvosklopčni robotiziran menjalnik TCT. Ta je v nizkih vrtljajih preveč neodločen, sploh ne prestavlja hitro in pri speljevanju ves čas prav nesramno cuka. Ne izključujem niti možnosti, da je obenem še glavni krivec za veliko porabo, zato vam priporočam, da vseeno pogledate v smer kakšne druge motorne kombinacije. Na primer takšne z ročnim, še raje pa devetstopenjskim samodejnim menjalnikom, kjer je pogon štirikolesni, avtomobil pa vsaj malo terenski. Če je že jeep!

Kdor išče samo šminko, bo zadovoljen tudi s tem, ker bo na cesti težko bolj opazen. Ampak tu nastane nov problem - takšen z bogatim paketom limited stane kar 26 tisočakov, z goro dodatkov, kot jih je imel testni, celo 32.916 evrov, pa se še vedno ne znajde na terenu.