Sosedi so v tem primeru vsi, ki vas zato hitreje opazijo in v njih vzbudite zavist, saj druge razlage za tolikšna platišča na tovrstnem avtomobilu ni. Hitro se z njim ne boste vozili, udobja je posledično precej manj, na robnike z njimi ne morete plezati, če ne želite grdih prask, na teren pozabite, je pa vsaj strošek za nove pnevmatike potem večji. Verjetno ste dojeli nekaj ironije, ki tukaj leti na celoten segment in trend, saj bi bili tile moderni križanci radi za povsod, pa v resnici niso za nikamor. Še bolje bi bilo zapisati takole: združujejo vse svetove, na vsakem področju znajo nekaj malega, na prav nobenem pa ne blestijo. Ok, razen pri izgledu, ker sem se še vsakič prepričal, da so takšni avtomobili večini še kako všeč na pogled. Zadnji modni krik!

Najlepši dokaz je prodaja, saj Q3 pri Audiju predstavlja tretji model po številkah! Celo v Sloveniji je v štirih letih že 700 modelov Q. Morda tudi zato pri Audiju mislijo, da ni bilo potrebno posebej prenoviti tega modela, ker ima samo malo drugačne luči, masko in robustnejša odbijača. Ampak za uporabnika je to bolj malo pomembno, čeprav ni nepomembno, to je res. Kljub 19-kam, ki so za moje pojme čisto nesmiselne, oziroma dobre samo za zavistne poglede, se Q3 še nekako dobro pelje. Jasno, suhe ceste se odlično drži, kljub višjemu težišču od povprečnega avtomobila je presenetljivo vodljiv in nima težav z neudobnim guganjem. Ni pa udoben, to naj vam bo jasno, zato priporočam 17-palčna platišča.

Drugih večjih zamer pa ni; Audi bi lahko že zamenjal ročico za tempomat (levo pod tisto za smerokaze), ker je nerodna in ko želiš dati tempomat za trenutek na pavzo, ga skoraj vedno ponesreči izklopiš. Gumbi na volanu bi bili enostavnejša rešitev. In da nima serijskega USB-vhoda za glasbo, je tudi neumno, ker je še precej bolj razširjen kot pomnilniške kartice SD. Če gledam bolj pomembne stvari, je pa povsod odličnjak: super položaj za volanom, vrhunska sedeža spredaj, dobri materiali, po novem boljši osrednji zaslon v na videz zastarelem in masivnem okviru, zadaj v prtljažniku pa ima zdaj precej uporabnejši rolo namesto nerodne trde police. Glede na mere ne gre pričakovati zelo prostorne kabine. Kot je pri Audiju v navadi, odlično poskrbi za spredaj sedeča, v drugi vrsti pa hitro zmanjka prostora za noge, če povprečno visoka odrasla sedita en za drugim. Tudi sam občutek je v kabini zaradi dokaj majhnih stekel in visokih bokov malo bolj utesnjen kot pri konkurenci, preglednost nazaj pa slabša zaradi masivnih zadnjih stebričkov.

Občutek na volanu je za tip vozila odličen, podvozje pa kljub svoji 'športni naravnanosti' ni glasno med blaženjem neravnin, kar priča o dobri zvočni izolaciji audija Q3. Motor je klasična izbira, dvolitrski TDI s 110 kW, 150 'konji', ki je prav tako dovolj tih v kabini, da ni nikoli moteč, zunaj pa pač ne more skriti svoje dizelske narave, tako kot noben drug štirivaljni turbodizel ne. Na poti do Nürburgringa sem imel porabo 6,3 litra na 100 kilometrov, kar je dobro, saj ima Q3 štirikolesni pogon. Sam pogon ni nič nastavljiv, ampak je dovolj pameten, da dobro deluje. Prilagojen je čisto za cestno vožnjo, elektromagnetna sklopka moč spusti do zadnjih koles samo, ko prvi zdrsneta. Namesto quattra v večjih modelih, kot je Q5 s torsenom, je to cenejša in precej bolj kompaktna rešitev, ki je bolj primerna za male avte s prečno vgrajenim motorjem. Moči je vselej dovolj, tudi pri spodnjih vrtljajih se motor dovolj hitro zbudi, da ni naporen med pogostim speljevanjem, obenem pa je spojen z natančnim menjalnikom z zelo prijetnimi gibi ročice.

Mogoče je samo moj občutek, ampak zdelo se mi je, da se prenovljeni model malenkost lepše pelje v ovinkih, da je celo malo bolj uglajen pri vožnji naravnost in da je na volanu boljši občutek. Vse te malenkosti pa se vseeno seštejejo v 52, pri osnovnem pa 32 tisoč evrov. Ampak pri premijskih znamkah je ravno v malenkostih bistvo, tako da pustimo malenkosti, kot je cena.