Ponudba paketov, ki avtomobilu dodajo nekaj elegance ali, še pogosteje, športnosti, ni nova, se pa je Hyundai igre lotil šele sedaj in predstavil linijo N-line. Ne N, ker ta črka označuje najbolj nabrite in agresivne različice (pravzaprav trenutno le eno, le za model i30), ampak N-line. Kot pri Fordu ST-line, pri Volkswagnu R-line, Audiju S-line … ste dojeli, ne? In Hyundaijev paket je precej kompleten, saj se ne ustavi le pri izgledu.

Začnemo lahko z obliko, ker je ta prva, ki jo boste opazili. V tem primeru i30 fastback, sicer pa tudi kombilimuzina navzven izgledata zelo dobro in skoraj tako športno kot najbolj nabriti N. Le vešče oko bo opazilo zgolj eno izpušno cev na zadku, sicer pa so številni črni dodatki in bolj agresivna odbijača pa črna ogledala ter 18-palčna platišča dovolj, da je takšen i30 N-line pravi nastopač. Tudi znotraj vam bo takšna oprema prinesla nekaj dobrot, predvsem v obliki bolj športnega in odličnega volanskega obroča in sedežev, ki z bolj izrazitim bočnim oprijemom že dišijo po zasidranju telesa vanje, niso pa preveč športni in neudobni.

Še bolj pomembno je, da se takšen i30 fastback bolje pelje od 'navadnega', še vedno pa ni naporen in preveč trd. Bi rekel, da je ravno na zgornji meji tega, da ga brez težav še vedno lahko opredelim za udobnega, po drugi strani pa se zato odlično pelje tudi takrat, ko boste želeli nekaj več. Hyundai pravi, da so blažilnike otrdili za nekaj odstotkov, sam pa dodajam, da ravno prav. Tudi krmiljenje je bolj 'mesnato' in daje več občutka, zato je vozniško takšen zelo prijeten. Če smo nedavno v testu tega i30 fastback zapisali, da mu vseeno malo manjka za prinašanje nasmehov, je tale pravi. Zelo lepo sledi cesti in ukazom, nekoliko seveda tudi zaradi pnevmatik michelin pilot sport 4, ki se na cesto lepijo kot klop na kožo. Kakorkoli, končni rezultat je sila privlačen in le največja pretiravanja bodo nosu velela vohljanje zunanjega dela ovinka, sicer pa bo avto presenetljivo ubogljiv.

Celo za motor se zdi, da je dobil privlačnejšo noto, tokrat je to najmočnejši agregat v ponudbi, 1,4 litra ima prostornine in 103 kW moči, kar je 140 ’konjičkov’. Po zmogljivostih ni nič posebnega, pač, povsem suvereno premika i30, nikoli ni agresivno zmogljiv, se pa odkupi z rezkim zvokom in majhno porabo, če ga ne boste posebej priganjali. To pomeni brez težav manj kot 7 litrov oziroma okoli osem, če boste bolj hitri.

Več pripomb imam tokrat pri robotiziranem 7-stopenjskem menjalniku. Občasno mu zmanjka odločnosti in hitre menjave prestav. Ko recimo malo bolj močno pritisnete na plin, se včasih kar ne zgane, potem dodate še malo plina in v slogu viharja 'zmeče' tri prestave dol in poskrbi za preveč agresiven pospešek. Seveda je na voljo še program 'sport', a ta drži večino časa prenizko izbrano prestavo, vrtljaje pa previsoko. V avtu, ki me ves čas malo vabi k vozniškim užitkom, zato zase raje izberem ročni menjalnik.

N-line stane dodatnih 1.700 evrov in čeprav znesek ni najmanjši, doda avtomobilu veliko. Predvsem bolj športen karakter, boljšo voznost in ga pravzaprav konkretno spremeni ter porine stopničko bližje brutalnemu N. Če vas mika slednji in se zanj zaradi cene ali pa ostalih stroškov ne upate odločiti, je tole super alternativa, ki izgleda skoraj tako dobro in se zelo dobro tudi pelje. 26 tisočakov in bo takšen vaš, če ne upoštevam popusta, ki je na voljo v času zlivanja tega črnila po ekranu.