Ob avtomobilu, ki oblikovno deluje kot otrok jeznega samuraja in enega od Transformerjev, je težko ostati ravnodušen. Še posebej, če gre za avtomobil, ki nosi tako slavno in famozno ime. Ja, nova GR supra je tu!
Mogoče se zato lahko najprej lotim tistih dveh žuljev, ki vas motita skoraj vse po vrsti. Je supra še vedno supra ali le bleda senca predhodnice? In ali je to le slaba kopija BMWja Z4? Hiter odgovor bi bil obakrat lahko DA ali pa NE, odvisno od tega, kako na stvari gledate. Naj razložim … Pred dvema desetletjema je supra družbo med drugim delala nissanu GT-R in hondi NSX. Vsak od njih je takrat ponudil okoli tristo ali nekaj več ’konjičkov’. V času do sedaj pa so se stvari precej spremenile. Oba omenjena tekmeca danes ponujata okoli 600 ’konjev’, supra pa je ostala pri podobni moči, na papirju ponuja le 10 ’konjičkov’ več od polnoletne predhodnice. Pa vseeno … tehnika je pripomogla, da je ’konjenica’ bolje izkoriščena in ceste se v tem času tudi niso drastično spremenile. Hočem reči, 340 konjskih moči je tudi danes še vedno veliko in pospešek do stotice v dobrih štirih sekundah še vedno navduši. Sicer pa ne pozabimo, tole je šele prva, osnovna supra, kdo ve, kaj vse še pripravljajo po njej.

Pa dilema z BMW? Ja, osnova je nemška in notranje okolje tudi. Zamenjali so le logotipe in napise, precej so se potrudili tudi, da v nobenem od podmenijev ni na sliki BMW, ampak se povsod pojavi podoba supre. Vseeno je občutek, ko se voznik usede vanjo, pač znan. Ampak to ni nujno slabo, BMW ima ergonomijo dodobra izdelano in sposojanje rešitev pri najboljših nikoli ni slaba odločitev. Sicer pa supra danes brez sodelovanja z Nemci sploh ne bi obstajala in prav tako ne bi bilo več nove generacije BMWja Z4, če k sodelovanju pri projektu ne bi pristopila Toyota. Tovrstne kohezije danes niso redke in očitno potrebne, zato raje vidim obstoj obeh dobrih avtov kot pa trmasto vztrajanje pri nečem nemogočem. Sploh pa, če se vam oblikovno supra ne zdi dovolj domiselna, japonsko odtrgana in atraktivna, potem res ne vem, če je za vas. Zame je že to zadosten razlog, da mi je všeč.

Dejansko se mi največji minus sodelovanja zdi notranjost, a zgolj v enem segmentu. Kot rečeno, je naravnost perfektna glede ergonomije in položaja sedenja, celotnega občutka za volanom in nasploh urejenosti kabine. Minus pa zato, in sedajle vem, da boste BMWjevci obnemeli - ker so materiali slabši kot v pravih toyotah. Hja, BMW ima očitno tanjšo plastiko in med vožnjo kakšna stvar zaškripa, v toyotah pa ne. Pa sem ’povedal’ naglas. Ali pa ste samo vi naglas zakričali ob prebiranju teh vrstic? Še ena malenkost mi ne da miru: za sedežema manjka kakšna varnostna mrežica, ki bi prtljagi onemogočala prodor v potniški del pri močnem zaviranju. Pa je ni, ponudila jo je le omejena izvedba z oznako A90, zato sklepam, da je (oziroma bo) v tem primeru na voljo vsaj za doplačilo.

Vozniško spet lahko gledam na avto z dveh zornih kotov in zdi se mi, da ju je treba omeniti, ker si ime supra nekateri razlagate nekoliko napačno. Če iščete brutalen stroj, ki bo navdušil z neverjetno majhno maso, ki bo na dirkališču skrbel za podiranje še zadnjih desetink in bo z vozniškega pogleda pravi vegan, potem supra ne bo prava. Alpine A110 ali alfa 4C bosta za takšne želje bistveno primernejša, v določeni meri celo porsche cayman 718, ki je vozniško vseeno malce bolj oster. Če pa iščete vsakodnevno uporaben in precej nenaporen stroj, se bo supra znašla odlično. In enako vlogo je imela že prejšnja generacija.

To seveda ne pomeni, da ni zabavna ali preklemansko hitra. Pospeški jemljejo sapo ne glede na trenutno hitrost, merilnik pa pri pospeševanju pleza kot Alex Honnold. Tudi v zavojih je prava zver, krmiljenje je zelo natančno, čeprav bi bil lahko občutek na volanu še malo bolj oster, oprijema je seveda zelo veliko, podvozje pa je uglašeno tako, da pri pretiravanjih najprej rahlo popusti nos in vam da vedeti, da malo zmanjšate. Pogovor s Toyotinim inženirjem je razkril, da so to storili namenoma, a je podkrmiljenje povsem enostavno tudi odpraviti z malce drugačno dimenzijo pnevmatik.

Po drugi strani zna hitro in lepo nadzorovano supra tudi pomigati z zadkom, čeprav to seveda ni stroj za driftanje; njena razporeditev mase 50:50 namreč govori o tem, da ji veliko bolj ustreza filigranska vozniška natančnost, ob kateri bo zobe konkretno pokazala tudi na dirkališču. Skratka, vozniško je zelo zanimiv stroj, ki obenem vsakodnevno ni preveč naporen, in to ji štejem v velik plus.

Torej! 340 ’konjičkov’ in 500 Nm navora je veliko. 360 ’konjev’ in 570 Nm navora pa še več in toliko boste dobili ob nakupu. Smo preverili, ker smo dali avto na valje. In to je šele začetek, Toyota namreč 'grozi' še z bolj zmogljivo različico in najbrž z ročnim menjalnikom, zato pravim, da supra še vedno ostaja supra. Le nekaj srečnežev jo bo na novo lahko odpeljalo v svojo garažo, ker so tudi zaloge trenutno zelo omejene, ostali pa se očitno še naprej lahko slinimo ob njenih norih linijah. Eno rumeno, prosim! Čeprav tudi rdeča ni slaba … kaj pa zelena, je?
Tehnični podatki | Toyota GR supra 3.0 twin-turbo sport premium |
---|---|
Vrsta motorja | turbobencinski, šestvaljni, vrstni, 4 ventili na valj |
Prostornina v ccm | 2998 |
Moč v KW (KM) pri vrt./min | 250 (340) pri 6.500 |
Največji navor v Nm pri vrt./min | 500 od 1.600 do 4.500 |
Menjalnik | samodejni, osemstopenjski |
Pogon | na zadnji kolesi |
Mere (dolžina x širina x višina) v mm | 4379 x 1854 x 1294 |
Medosna razdalja v mm | 2470 |
Prtljažnik v litrih | 290 |
Masa praznega vozila (nosilnost) v kg | 1570 (245) |
Največja hitrost v km/h | 250 |
Pospešek 0-100 km/h v s | 4,3 |
Poraba (po normah EU) v l/km | 9,1/6,5/7,5 |
Poraba na testu v l/km | 12,4 |
Cena osnovnega vozila v EUR | 72.900 |
Cena testnega vozila v EUR | 76.100 |
Cena testnega vozila z dodatno opremo v EUR | 77.900 |
Ninja se vrača!
Beri dalje