Mustang je legenda. Ne le legenda, ker je že toliko let na cestah in je pri nas redek, prav zares je legenda. V Ameriki jih je kot listja in trave, ker so onkraj luže še bistveno bolj poceni, pa vam bodo mimoidoči vseeno pomigali z odobravanjem, če boste sedeli v njem. Ko smo se zapeljali na plažo v Daytoni, je varnostnik takoj pripomnil, da imamo odličen avtomobil. Pa smo imeli najšibkejšega in barvno najbolj dolgočasnega. Takšen rumen mustang bi še bistveno bolj izstopal.

In če so nad njim navdušeni Američani, je jasno, da smo navdušeni tudi tukaj, kjer je pogled na takšen mustang tako redek kot pogled na desetletnika brez mobitela v roki. Ta ameriška mišica ima pač svoje čare, ki vas bodo hitro osvojili in celo največji privrženci avtomobilov, ki cenijo le vozniško perfekcijo, bodo po kakšnem kilometru v mustangu nehali pljuvati čezenj in začeli uživati. Vem, ker sem sam eden od njih. Ne zato, ker je tako vozniško oster kot kakšen 911 GT3 RS, ker seveda ni, ampak ker te omami z drugimi čari.

Že samo parkiran bo večini narisal nasmeh, po vžigu motorja pa boste ostali ravnodušni le gluhi. Osemvaljnik V-oblike že prvo sekundo zabobni tako prepričljivo, da je joj. Po novem ima celo funkcijo 'silent mode', da zjutraj z glasnim motorjem ne boste budili sosedov, ampak se mi zdi popolnoma nesmiselna. Naj uživajo v eni najprijetnejših budilk, če jih pa takšen motorni grom moti, so pa pač malce čudni. Simfonija basov je enostavno privlačna in nisem še našel koga, ki bi ga motila.

Ampak, če se lotimo testa malo bolj analitično in ne le z vidika nekoga, ki vriska od ugodja ob vsakem vžigu motorja … za začetek je avto velik. Mogoče ne ravno tako velik, je pa štorast, vidim, ko ga na domače dvorišče s ceste ne morem lepo zapeljati v prvo, pa mi to uspe s kombiji in celo z novim phantomom je šlo, pa je od mustanga daljši točno en meter. Ostre zunanje linije in mišičasta podoba pomenijo tudi, da se ven vidi malce slabše. Kritično ni, si pa ne predstavljam samozavestne vzvratne vožnje brez kamere, ker je pogled nazaj res bolj slab.

Naprej gre, je pa vseeno voznik 'zapakiran' v okolje s precej nizko streho in visoko armaturno ploščo, vsi elementi so po 'ameriško' ogromni, volan je dokaj zajeten, sedeža sta sicer dobra, a po drugi strani tudi dovolj velika, da bi bila moja zadnjica lahko dvakrat večja, pa bi šla še vedno zlahka na sedež. Pač, občutek je takšen, kot mora biti. Po prenovi so novi merilniki, pri katerih lahko spreminjate grafiko, ampak mi niso posebej všeč, so mi bili prejšnji klasični analogni bolj. In pogrešam tudi napis 'ground speed' med njimi, ker je bil pač kul.

Vozniško mustang ni slab. Ko se ga boste navadili in spoznali nekaj njegovih muh, boste lahko precej hitri in varni tudi v dinamično odpeljanih zavojih. Je pa vseeno težak in malce bolj okoren in to se seveda pozna, v tem pogledu ga športne evropske mušice pošteno prekašajo. Ampak to ni kritika, mustang noče biti športnik, je kot Schwarzenegger, mišica, ki pač svoje vrline kaže drugje. Tokrat s pospeški in nasploh motornimi zmogljivostmi.

Najbrž je tole eden zadnjih tovrstnih avtomobilov z velikim osemvaljnikom pod pokrovom. Dinozaver, ki se mu danes smejijo manjši in 'čistejši' motorji, ki ob pomoči turbine ali pa elektromotorja iztisnejo vsaj toliko moči. Nimajo pa karakterja, kakršnega ima ta, in tega, se mi zdi, bomo pogrešali najbolj. Motor je neverjetno prožen in z navorom radodaren, pa če ga boste zavrteli pri 2.000 vrtljajih ali pa pri 6.000. Od prvega trenutka dalje vleče konstantno in brez predaha, več kot 500 Nm navora poskrbi za konkreten pritisk v sedež in zdi se, da motorju sploh ne bo pošla sapa. Zvok pa je iz sekunde v sekundo bolj agresiven.

4,3 sekunde potrebuje do stotice in 450 'konjičkov' ga požene do zavidljivih hitrosti. Čeprav so podobno zmogljivi stroji lahko celo hitrejši, nikoli ne boste dobili občutka, da je moči premalo. Boste pa kdaj dobili občutek, da 10-stopenjski menjalnik ni dorasel motorju. Pri običajni vožnji je dober in praktično neopazno prestavlja. Dober je tudi, če boste začeli zvezno hitreje pospeševati, totalno pa odpove, če ga boste presenetili in kar naenkrat močneje pritisnili na plin. Ko boste koga na hitro želeli prehiteti, bo komajda izbral pravo prestavo, potem pa tudi med pospeševanjem kar nekaj prestavljal, skratka, ni mi všeč in bi raje izbral ročnega.

Torej … Večino točk smo obdelali, dejstvo je, da je tole eden redkih avtomobilov danes, ki so polni karakterja. Seveda ima kar nekaj 'napak' oziroma lastnosti, ki so me motile. Tudi na porabo preko 30 litrov se človek ne navadi hitro, če ga boste malo bolj priganjali. Je pa posebnež in to jasno sporoča zunaj in znotraj, na mestu ali med vožnjo. In tudi to je nekaj vredno, ne? V tem primeru z nekaj dodatki pri opremi 78 'jurjev'. Veliko, a v bistvu še vedno malo glede na karakter in šlo bi še precej nižje, če država ne bi bila tako požrešna.