Če je večina njihovih novih avtov precej dolgočasnega videza, je novi Q v razredu, ki postaja daleč najbolj priljubljen in za mastne zaslužke tovarn najbolj zanimiv, gotovo dobra popestritev. Q3 je za Audi velika uspešnica. V dobrih osmih letih so jih prodali več kot 800 tisoč, kar je vredno vsake pohvale v razredu, kjer so kupci malo bolj zahtevni in zapravijo nekaj več za svoje avtomobile. In tole ni več ’baby Q’, kot so mu rekli včasih, zdaj je ’baby’ Q2 in trojka je v primerjavi s staro zrasla v dolžino za skoraj 10 centimetrov. Sliši se malo, v resnici je pa ogromno. Po centimetrih sodeč je avto samo malo večji kot prej, znotraj pa ima občutno več prostora.

Za spremembo začenjam zadaj, kjer ima klop, ki se vzdolžno pomika za 15 centimetrov, da lahko na njej sedi naš kratkonogi Anže ali pa dolgini, kot je Dončić. Za prijetnejšo vožnjo na dolgih poteh se nastavlja tudi naklon naslonjala! In še bolje: prtljažni prostor meri od 530 do kar 675 litrov, polica pa je trda. Takšna ’enoprostorska’ prilagodljivost mi je res všeč, sploh, ker so tudi sedeži odlični.

Zaradi uporabnosti mi je bistveno bolj všeč (kot tista od dražjih audijev) tudi armaturna plošča Q3. Pri dragih modelih so vse komande na zaslonih, tule pa pravi gumbi za prezračevanje, ki so najbolj uporabni med vožnjo. Vse ostalo pa se nahaja na krasnem zaslonu, ki je lepo vgrajen v armaturko, da nikjer nič ne štrli. Tudi tisti, na katerem se prikazujejo merilniki, kup informacij in opozorilne lučke, je lep, ampak pogrešam še projekcijski zaslon, ki pa v tem audiju žal ni na voljo. Pod gumbi za prezračevanje je nepotreben prazen prostor, na katerem je samo vrtljivi gumb za glasnost radia, in če bi jaz oblikoval ta del avta, bi sem prestavil še tiste gume, ki se nahajajo vrstico nižje, s tem pa povečal uporabno odprtino odlagališča za telefon in podobno kramo.

Materiali so večinoma dobri, kvaliteta sestave odlična, le plastika na vratih in ob kolenih je trda in zahtevnim ne bo všeč, ko se je bodo dotikali. Tukaj bi res lahko dodali kakšno mehko oblogo in bi bil občutek kar naenkrat še za nivo boljši. Volan krasno sede v roke in precej dobro so uredili tudi odlagalna mesta za vse drobnarije iz žepov. Še ena malenkost, ki me je navdušila – notranje vratne kljuke – spominjajo na obliko luči, jezno izgledajo, kljub temu pa niso nič manj nerodne od klasičnih, čeprav jih morate odpirati malo drugače.

Zaenkrat sem novi Q3 samo hvalil, zdaj pa pride del, ko ga ne bom. Vožnja! Za lažje razumevanje pa še prej obdelam oznako. Razumem, da so z novim označevanjem pri Audiju želeli poenostaviti stopnje moči, da bomo vedeli na primer, če je oznaka 30, je motor bolj šibek, če 50, pa že bolj zmogljiv. To bo seveda bolj uporabno pri električnih avtih, čeprav bi sam veliko raje videl kar ’konje’ ali kilovate, če že morajo biti. Tukaj pa ob oznaki 35 zadaj misliš, da je tole raketa (večina celo vpraša, če ima 3,5-litrski motor), potem si pa kar nekam razočaran, ko izveš, da je notri ’samo’ 1,5-litrski motor s ’samo’ 150 ’konji’, torej 110 kilovati. Saj je v praksi čisto dovolj, ampak cifra mi ni všeč, ker imaš občutek, da te je nekdo peljal žejnega čez vodo.

Bencinski turbomotor s štirimi valji se oglasi vzpodbudno, celo malo zamolklo športen zvok ima ob zagonu in pričakovanja so velika, vse upanje pa potem izpuhti, ko ga zavrtite v zgornje območje vrtljajev, tam nad 5 tisoč, ko postane samo glasen in ne daje občutka, da mu to paše. Baje je kriv nov standard meritev WLTP, zaradi katerega so vsi motorji postali manj živahni. Zmogljivosti so povprečne, pri Audiju pa so se tokrat bolj trudili, da je čist izpuh, čeprav sama poraba z 8,8 litra ni ravno rekordno majhna, kljub temu da se pri majhnih hitrostih odklaplja polovica valjev (2) za še manjšo žejo.

Tudi robotizirani menjalnik S tronic ne deluje vedno optimalno. Sicer zelo hitro prestavlja, kar je fino, ga pa včasih zmede kakšen ovinek, ko močno pohodite plin in se ne zna hitro odločiti, katera prestava bi bila najbolj primerna. V programu sport je malo bolje, najbolje pa, če kar sami prestavljate. Da Q3 ni izrazito vozniški avto, vam da vedeti tudi z občutkom na volanu, ker ga je premalo, servo je premočan in v rokah vse skupaj deluje malo preveč lahkotno, zato bo zelo po godu voznicam in tistim, ki jim je hitra vožnja v ovinkih najmanj pomembna stvar na svetu.

Saj, križanci dejansko niso za divjanje, ampak ker vem, da Audi prodaja tudi športnost, to pač velja omeniti. Nos je še vedno težak in čeprav je lega v resnici dobra in nagibanja zelo malo, z 19-kami trese na majhnih razpokah v cesti, medtem ko večje luknje kar dobro požira. Veseli, da je krmilni mehanizem po drugi strani zelo natančen in lepo sledi vašim željam. Različica 35 TFSI ima tudi samo sprednji pogon, zaradi česar je poceni … no, ni! Osnovni je 35, testni pa 53 tisoč evrov, tako da morate biti zahtevni. Se pa zelo dobro obnese na avtocesti, kjer precej tiho reže zrak in prijetno požira kilometre za vse potnike.

Q3 me je pustil z mešanimi občutki. Zelo mi je všeč kabina, res je dobra in uporabna. Všeč mi je tudi izgled, ker je s to barvo vsaj zanimiv audi. Motor in pogon sta sicer čisto OK, ampak pri tolikšnem znesku sem zelo zahteven. Vem, da ima ekstra bogato opremo, skoraj 15 jurjev je dodatkov, ampak hočem 2.0 turbo in pogon quattro. Tisti bo gotovo dobil tudi boljšo oceno ne glede na ceno, pri tem pa dobiš občutek kot pri jedi, ki na krožniku fantastično izgleda, le pri sestavinah je kuharski mojster malo varčeval in ni uporabil larda krškopoljca ampak navadno tanko narezano slanino iz najbližje trgovine.