Verjetno se imamo zahvaliti Toyoti, da Z4 sploh JE v tretji generaciji, ker so to avti, ki se jih znamkam ne splača več razvijati. Sploh, ker vsi toliko pričakujemo od njih. V sorodu sta z novo supro in zanimivo je tudi to, da so vsi Zji obstajali samo eno generacijo, ta je pa edini, ki je preživel.

Kdor se je vozil s starim, zna povedati, da si imel tam občutek, da sediš na zadnji osi, pred tabo je pa dooolg pokrov motorja. Zdaj je precej drugače; sediš bolj naprej, zato je tudi manj vetra okoli glave, avto pa je precej bolje uravnotežen. Ampak če te zanima, kaj je zabava pri BMWju, moraš peljati M2. Tam so vse zadeli v nulo, avto je prava igrača in vzbudi prav otroško veselje v tistem, ki vrti volan. Pri novem Z4 gre sicer vse praktično enako hitro, v primerjavi s starim ima za 98 mm širši kolotek spredaj, zato se kar prilepi v ovinek, samo usta se precej manj pogosto raztegnejo v prešeren nasmeh, prej bolj v tisti nasmeh, ki kaže na zadovoljstvo. Seveda ima zelo natančen in odziven krmilni mehanizem, le občutek na volanu ni tako ekstremno dober in avta ne čutiš kot svojih spodnjih gat, ko si v ovinku. Res pa je, da se za avto brez strehe pelje zelo zelo dobro, saj veste, da je streha zelo pomembna za trdnost karoserije, tu pa vseeno ni čutiti neprijetnega stresanja in zvijanja.

Torej, za puriste mora imeti avto trdo streho, za uživače je pa takšen Z4 s platneno zmaga. Tudi ko je mrzlo, bo šlo, ker je streha odlična in zelo dobro izolirana, tako zvočno kot termalno. Na avtocesti boste vedeli, kaj vam govori sopotnik, tako da žal ne bo izgovorov, da niste slišali, kakšen parfum si je zaželela žena, ker je bilo preveč hrupno. Prav tako se boste lahko z njim brez težav vozili pozimi, če vam ga pač ne bo škoda. Streha se hitro zloži v samo 15 sekundah do hitrosti 50 na uro. Absolutno podpiram, da je iz platna, ker je lažja, hitrejša in predvsem vzame manj prostora. Nič ga ne krade prtljažniku, ki tako meri povsem uporabnih 281 litrov in je več kot dovolj velik za prtljago dveh.

Z4 je v bistvu zelo dober tudi za dolge vožnje. Če voziš v načinu comfort, blaži dovolj udobno, da ne bo treba po vsaki vožnji na dopust, v bistvu tako udobno, da lahko z njim kar greš na dopust. Sport pa vse postavi na glavo. Lepo se čuti razlika. Izpuh se bolj sliši, čeprav tudi malo umetno, ampak v tem primeru še lepo poka, ko prestavljaš dol. Dovoli kar konkretno opletanje z zadkom pa vse skupaj je precej bolj trdo, je treba kar po moško prijeti volan in ga močno držati v ovinku, ker gume grabijo s kremplji. Z4 je zelo hiter avto, sploh z manjšimi dodelavami oddelka M, ki je poskrbel za super zavore. Motor je več kot dovolj zmogljiv, tri litre prostornine ima in 6 valjev v vrsti, zvok je res dober, ko rohni, pa še zelo rad se vrti. Tako mladostno deluje, da ga je res užitek gnati, ker tudi samodejni menjalnik prestavlja zelo dobro med osmimi prestavami in je eden najboljših primerkov tega časa.

Kabina je tu bolje izdelana kot pri supri, ker so Japoncem prodali staro armaturko, za svoj Z4 pa seveda uporabili najnovejšo, z boljšimi in modernejšimi gumbi, zato je morda upravljanje bolj prijetno. Merilniki so sicer zanimivi, ampak ravno zaradi svoje digitalnosti so v bistvu slabo berljivi vrtljaji in hitrost, kar je pri športnem avtu še najbolj pomembno. Izdelava se tudi zdi malenkost boljša in prostor je dovolj bogato odmerjen, da lahko v njem udobno sedijo vozniki, ki niso ravno košarkarji. Prav tako sta odlična sedeža in pri vsem skupaj sem si želel samo še kakšen zanimiv detajl, da ne bi bil tako strogo nemško polikan.

Saj sem užival z njim, sploh ni dvoma, se mi pa zdi, da bi mu BMW vseeno lahko dal še malo več popra, isto smo rekli pri supri. Mogoče pa res pri obeh čakamo še na kakšno ultimativno različico s kakšnimi 450 ’konji’, da bo potem avto komaj obvladljiv. Ja, to rabim, strahospoštovanje, da ga bom še ponoči sanjal, ker tega pač ne. Še.